Moji marički..
Ne govori ljubi moj da odhajaš ,
da to najina je zadnja noč ,
da naznanja jutro ki prihaja
najino slovoooo……
ko zasanjal boš v objemu njenem
meni ke venelo bo srce ,
ko nekoč me srečaš me boš še poznal
kdo to ve ?
Ne ne pojte pesmi te , prijatelji !!
danes sama sem in v duši me boli
on šel je ko je padel prvi sneg
meni v srcu je pustil hladen led……….
avtor
v tajništvu je naslov 🙂
Pismo rosno, veš zajči, me boli še ena
reč tu gori. Kadarkoli odprem tale forum,
me to zaboli. Ko vidim odpiralca teme K.R.,
se vedno spomnim in pomislim na to, zakaj
bi nekdo od nas želel to biti? Mi lahko ti to
razložiš?
K.R.-u sem rada replicirala, nekako sva se
razumela in bila sva si virtualna prijatelja?
Je morda kdo mislil, da se manj oglašam, ker
se K.R. ne pojavlja več? Ne vem, kaj je mislil
tisti, ki se je predstavil pod njegovim nickom,
vem in čutim le, da to ni bil on sam, sploh pa
to ni bil njegov stil pisanja. Kaj meniš o tem
ti, zajček?
Ah, pusti odgovor, ga ne želim in nočem vedeti
zanj, ne za tistega, ki je v eni sami repliki želel
biti to, kar ni. Ne želim pogrevati in ne želim vedeti.
Ajd, gremo dalje!
Zdej se bom prpopala kar nate, ne gre drugače,
sem v hudičevi gužvi, tko.
Zajček, koko je blo pr teb doma? Je blo vse taku,
kot more bit? A se ti je kej polil, al’ ne ?????