Monsanto skozi zadnja vrata na MERCATORJEVE police z neoznačenimi GSO-ji!
Monsanto je na slovenskem trgu že mnoga leta, ste opazili, da sploh več ne oglašujejo, da so izdelki brez GSO-jev?
Prodaja Mercatorja in Semenarne, to sta največji nacionalni katastrofi, nujno bi rabili svojo trgovsko verigo, kamor bi lahko prodajali slovenski kmetje in svoje seme, kjer bi lahko vrtičkarji in kmetje kupovali seme za sajenje lastnega pridelka.
[/quote]
Ko je bil Mercator še v “slovenski” lasti, so kmetje jamrali, da jih odira z odkupnimi cenami. Sicer pa imajo na voljo Tuš. Svoje seme, pa pravijo monovi strokovnjaki, lahko itak sam izluščiš in pridelkov, tako da ti ni treba nič kupovat.
Pri Monsantu se gre za to, da si vzpostavljajo globalno kontrolo nad semeni in posledicno nad prehrano vseh, tudi vas, ki se zdaj se norca delate.
In to na dva nacina: s prodajo semen, kjer se mora obvezno uporabljati njihov Round up pesticid. To so tako imenovana Roundup Ready Seeds. Round up fraza pomeni zajemi vse, torej pobijejo vse, ne le dolocene vrste rastlin. Ljudje, ki kupujejo njihova semena, so vezani na pogodbe, ki so pisane Monsantu v korist. Ce karkoli naredijo drugace, ce je se taka malenkost, jih Monsanto tozi, in to po celem svetu, in obicajno Monsanto zmaga. Poleg tega so Monsantova semena slabe kvalitete in so draga. V Indiji je bilo ze veliko samomorov kmetov, ki niso videli izhoda prav zaradi Monsantovega semena.
Problem je tudi v tem, da se Monsantova semena krizajo z normalnimi semeni. Tako se njihova semena selijo na prej cista polja. Kmete, ki jim zraste tako mesano zito, Monsanto vedno uspesno tozi.
Drug, se bolj agresiven in unicujoc nacin izvajanja kontrole pa je, da je Monsanto razvil in se razvija “self-terminating seeds”. V normalnem svetu se seme nabere jeseni in se ga poseje. Monsantova semena zrastejo v rastline, ki jih ni mozno spet sejati. Na kratki rok to pomeni visje stroske za kmete, ker morajo vsako leto kupovati novo Monsantovo semme in drazjo hrano za vse, na dolgi rok pa, da ti bo Monsanto odlocal, ce bos dobil hrano ali ne.
[/quote]
GSO-oji niso toliko problem v prehrani, večji problem so zaradi izrinjanja rastlin, ki so se evolucijsko prilagajale določenemu okolju v povezavi z ekskluzivističnem načinu trženja.
Če pogledate krompir, ga na Evropskih tleh, če ga ne bi prej gensko spremenili, tudi slučajno ne bi več pridelovali. V 80-tih je namreč večina do tedaj supešno gojenih vrst popolnoma uničila bolezen, ki je človeštvo ni zmoglo omejiti.
Ni vse slabo, preveriti je potrebno zakaj in kakšne so posledice.
Vsak križanec je GSO – gensko spremenjen organizem.
Tudi klasična pšenica je križanec, ni več originalna prapšenica! Le da je šlo po malo daljšem postopku.
Pa še to – nisem prepričana, da !avtorica” tega prispevka (sem ga dobila danes tudi na e-mail) sploh ve, da je podpisana pod tole oz.če ve, da res ve, o čem piše.
Podpisana je doc. dr. Slavica Čepon Assista in je asistenka (in Assista ni njen drug priimek!) za tuj jezik na ekonomski fakulteti.
Inflacija se meri izključno na ceni hrane? Kje si pa to pobral?
[/quote]
Lej, če me moreš to spraševat, potem ti itak manjka še veliko preveč informacij da boš videl, kako nas nategujejo.
Ampak, ok, ne meri se samo na hrani, ampak tudi na obutvi, torbicah, plasičnih izdelkih ipd. In kaj. Nekoč so bile torbice usnjene pa drage po 40’000 SIT. Danes so cenene plastične iz Kitajske za 10 – 20 €. Isto se dogaja z ostalimi izdelki.
Deflacija?????
plošča.
Cerkev je bila na začetku proti vsem izumom, recimo mikroskop je bil hudičevo delo, ker če bi Bog hotel, da vidimo mikroskopske reči, bi nam dal take oči……..
Pri GSO je najbrž ravno tako. Eni vidijo v vsem teorijo zarote, nič pa jih ne moti, da se bašejo s skoraj zastonj hrano, pridelano na relativno enostaven način.
Pred časom je bila ena oddaja, ki je kazala, kakšne igrice se gredo greenpeacovci in kako so še hujši kot gso.
pa v Pakistanu iz gso mirno proizvajajo svoje seme in nikogar nič ne vprašajo.
zadeva ni tako enostavna kot eni strašijo.
Blesavo multinično, ki nima pojma in ne loči med križanjem in GSO.
Dokazano je, da samo bedaki zagovarjate GSO.
[/quote]
Res je, ne loči med križancem, ki je hkrati tudi okolju prilagojen in GSO, ki oklju ni nujno prilagojen in zato potrebuje izdatno kemično podpro v obliki fungicidov, herbicidov, insekticidov.
Sicer pa brez GSO ti danes ne bi jedel jedi narejenih iz krompirja. 😉
Res je, ne loči med križancem, ki je hkrati tudi okolju prilagojen in GSO, ki oklju ni nujno prilagojen in zato potrebuje izdatno kemično podpro v obliki fungicidov, herbicidov, insekticidov.
Sicer pa brez GSO ti danes ne bi jedel jedi narejenih iz krompirja. 😉
[/quote]
Heh, tudi križanci niso prilagojeni okolju. Nikoli ne boš videl užitnega korenja v gozdu ali pa na travniku.
Lej, če me moreš to spraševat, potem ti itak manjka še veliko preveč informacij da boš videl, kako nas nategujejo.
Ampak, ok, ne meri se samo na hrani, ampak tudi na obutvi, torbicah, plasičnih izdelkih ipd. In kaj. Nekoč so bile torbice usnjene pa drage po 40’000 SIT. Danes so cenene plastične iz Kitajske za 10 – 20 €. Isto se dogaja z ostalimi izdelki.
Deflacija?????
[/quote]
In ti zdaj misliš, da ni več dragih torbic? Kaj pa nepremičnine, ki se dražijo? Pa vse storitve? Nimaš ti ravno razčiščenih pojmov o inflaciji, zato mi ne moreš oporekati poučenosti.
Heh, tudi križanci niso prilagojeni okolju. Nikoli ne boš videl užitnega korenja v gozdu ali pa na travniku.
[/quote]
Korenček je dvoletnica in prvo leto ne cveti in ne naredi semena, zato se sam ne more zasejati v naravi, ker ga že v prvem letu poberejo.
Popolnoma drugače je npr. z radičem, motovilcem in rukolo, ki se razmožijo tudi brez semena – nespolno. Te rastline najdeš na večini opuščenih njiv.
Torej, ko pišeš o takih rečej, je dobro, da veš o čem pišeš. 😉
Ne, ni vsak križanec GSO. GSO organizmi, so organizmi, ki v naravni ne bi mogli nastati. Npr., ko se v genom koruze vgradi genom bakterije. To se v naravi nikoli ne bi zgodilo.
Pri križancih gre pa za gensko manipulacijo, oz. genski inženiring, ko v okviru iste oz. podobne vrste, s križanjem potenciraš določene gene z določenimi želenimi lastnostmi. Npr. tako, kot bi pri ljudeh hotel vzgajati samo ljudi z modrimi očmi. Ti ljudje ne bi bilo gensko spremenjeni.
Klasična pšenica je res eno najbolj zmanipuliranih žit, ki z dejansko s pščenico izpred 100 let nima kaj dosti več skupnega, še vedno pa to ni GSO pšenica.
Res je, ne loči med križancem, ki je hkrati tudi okolju prilagojen in GSO, ki oklju ni nujno prilagojen in zato potrebuje izdatno kemično podpro v obliki fungicidov, herbicidov, insekticidov.
Sicer pa brez GSO ti danes ne bi jedel jedi narejenih iz krompirja. 😉
[/quote]
Raziskave na živalih so jasno dokazale škodljivost uživanja GSO hrane.
Sploh pa niti ne rabiš raziskav, če imaš zdravo pamet, ki ti pove, da je GSO kot tujek za naše telo.
Zaradi česar se eksponentno viša stopnja alergij.
Za naše telo je najbolj primerna hrana na katero smo prilagojeni.
Že samo križanje vrst povzroča zdravstvene težave, če se pretirava.
Kot je to recimo pšenica in gluten, katerega vsebuje več, Kot pa starodavna pira.
Kot je razvidno, večina ljudi sploh ne razmišlja in pade pod vpliv manipulativnim korporacijam, ki se jim gre le za denar.
Sploh pa je njim v interesu, da so ljudje bolni, ker jim to potem prinese še več dobička.
Zato pravim, da samo bedaki zagovarjajo GSO.
Ne, ni vsak križanec GSO. GSO organizmi, so organizmi, ki v naravni ne bi mogli nastati. Npr., ko se v genom koruze vgradi genom bakterije. To se v naravi nikoli ne bi zgodilo.
Pri križancih gre pa za gensko manipulacijo, oz. genski inženiring, ko v okviru iste oz. podobne vrste, s križanjem potenciraš določene gene z določenimi želenimi lastnostmi. Npr. tako, kot bi pri ljudeh hotel vzgajati samo ljudi z modrimi očmi. Ti ljudje ne bi bilo gensko spremenjeni.
Klasična pšenica je res eno najbolj zmanipuliranih žit, ki z dejansko s pščenico izpred 100 let nima kaj dosti več skupnega, še vedno pa to ni GSO pšenica.
[/quote]
Tudi težave zaradi uživanja takšne pšenice , kot je celiakija, niso naključje.
Raziskave na živalih so jasno dokazale škodljivost uživanja GSO hrane.
Sploh pa niti ne rabiš raziskav, če imaš zdravo pamet, ki ti pove, da je GSO kot tujek za naše telo.
Zaradi česar se eksponentno viša stopnja alergij.
Za naše telo je najbolj primerna hrana na katero smo prilagojeni.
Že samo križanje vrst povzroča zdravstvene težave, če se pretirava.
Kot je to recimo pšenica in gluten, katerega vsebuje več, Kot pa starodavna pira.
Kot je razvidno, večina ljudi sploh ne razmišlja in pade pod vpliv manipulativnim korporacijam, ki se jim gre le za denar.
Sploh pa je njim v interesu, da so ljudje bolni, ker jim to potem prinese še več dobička.
Zato pravim, da samo bedaki zagovarjajo GSO.
[/quote]
Torej, poskrbi zase. Lepo lopato v roke pa motikco vsak teden čez poletje pa bo. 😉
Tule, kjer živim, cela soseska na vorovih prideluje… Tudi semena si izmenjujejo.
Sam za vrt nimam časa, bi se jim pa takoj priljučil, če bi zmogel tudi vrt obdelat.
In ti zdaj misliš, da ni več dragih torbic? Kaj pa nepremičnine, ki se dražijo? Pa vse storitve? Nimaš ti ravno razčiščenih pojmov o inflaciji, zato mi ne moreš oporekati poučenosti.
[/quote]
Drage torbice obstajajo, seveda, ampak pri računanju inflacije se gleda vedno bolj cenene stvari. Laj, brezveze je razlagati o tem kako nas nategujejo pri merjenju inflacije, ker nima smisla. Ampak na rkatko, če bi pošteno merili vse makroekonomske kazalnike, potem nimamo realne gospodarske rasti že od leta 2007 nekje. Torej 13 let. Če bi ljudje masovno to vedeli, bi imeli neko željo za spremembe, tako pa……tako pa se lahko jaz odločim in tukaj neki piham proti vetru.
Če je BDP vsota vseh dodanih vrednosti v določenem času, potem gospodarsko rast najlažje dosežeš s podražitvami. Podražijo se nepremičnine, podražijo se energenti, zdravstvene storitve, pravniške, pa imaš višji BDP kot lansko leto, imaš gospodarsko rast, čeprav ni bilo ničesar več narejenega kot leto prej. Lahko tudi manj.
No, evo, točno to je nominalni BDP. Ampak, zato da bodo makroekonomski kazalniki “pošteni” moraš tule odšteti inflacijo. In tu nas pa lepo nategnejo. Inflacijo merijo tako, da gledajo cene končnih vsakdanjih izdelkov v trgovinah. Te so pa padale predvsem zaradi nižanja kvalitete / rahljanja standardov in prihoda novih tehnologij. Celo tako daleč gredo, da pri upoštevanju elektronike v merjenju inflacije zahtevajo iste karakteristike v smislu: koliko je stal lani zunanji trdi disk s 500gB prostora in koliko stane danes zunanji disk s…..500 gB prostora. Tako je, za merilce inflacije tehnološki napredek ne obstaja.
Drugače pa lahko samo to povem. Ljudje, ki določajo kako se inflacija meri so točno tisti ljudje ki pravijo, da morajo še več kvantitativnega sproščanja zmetati v svoje vrednostne papirje zato,d a bodo ulovili svoj inflacijski cilj. Sami sebi printajo denar v svoje žepe in sami merijo koliko je bila inflacija tega naprintanega denarja.
Res je, ne loči med križancem, ki je hkrati tudi okolju prilagojen in GSO, ki oklju ni nujno prilagojen in zato potrebuje izdatno kemično podpro v obliki fungicidov, herbicidov, insekticidov.
Sicer pa brez GSO ti danes ne bi jedel jedi narejenih iz krompirja. 😉
[/quote]
A veš, da pri nas doma jemo krompir, ki so ga sadili že takrat (in veliko prej), ko se je k hiši priženila moja 7 let pokojna tašča? In vem še za nekaj takih sort (jih zbirajo eni znanci) .
Delamo pa z njim kot s suhim zlatom.
Torej, poskrbi zase. Lepo lopato v roke pa motikco vsak teden čez poletje pa bo. 😉
Tule, kjer živim, cela soseska na vorovih prideluje… Tudi semena si izmenjujejo.
Sam za vrt nimam časa, bi se jim pa takoj priljučil, če bi zmogel tudi vrt obdelat.
[/quote]
Saj imam vrt. Seveda pa ne moreš vsega doma pridelati.
A veš, da pri nas doma jemo krompir, ki so ga sadili že takrat (in veliko prej), ko se je k hiši priženila moja 7 let pokojna tašča? In vem še za nekaj takih sort (jih zbirajo eni znanci) .
Delamo pa z njim kot s suhim zlatom.
[/quote]
Čisto možno. Zagotovo so ostali kaki otočki, ki jih bolezen ni prizadela. Jaz krompirja sorte Igor po 80-tih nisem videl več. Ta sorta mi je bila po okusu daleč najboljša in sta ga takrat gojila tudi moja starša.
Ker je šlo za krompirjev virus, ki se je ohranil v plodovih, ki so ostali v njivah, so neokuženi otočki ostali lahko le tam, kjer ni bilo intenzivne pridelave. Samozadostnost pri semenih, je bistvena.