Verjetno ste kot posledice vsi najprej pomislili na negativne stvari, ki izhajajo iz montessori vzgoje
Mene pa zanimajo, tako pozitivne kot negativne – kakšni so ljudje, ki so imeli možnost biti vključeni v montessori izobraževanje (vrtec, Oš). Kakšno je sedaj njihovo življenje, so uspešni, nadpovprečno inteligentni ali pa so kot vsi drugi otroci iz običajnih šol.
Poznate koga, kakšen primer, je bila že kakšna raziskava na to temo?

Na vsakega vpliva drugače.Tudi v socialistično šolo smo hodili, pa se nas ni vse prijelo.Oziroma se nas je prijelo različno.

Mene se je recimo samo dotaknilo.Bolj je pomembna domača vzgoja.Najbolj.

Če si še pred odločitvijo, vpiši otroka raje na Waldorfsko šolo. Tam se bo res razvil v kreativneža, medtem ko bo tukaj predvsem šablonski. To ti pa verjetno ni v interesu, kajne da ne?

Ja, res, šablonsko bo znanje (ali neznanje), na Wš pa se bo naučil vsaj štrikanja. Drugo znanje je povprečno za šablonske srednje šole premajhno.

glej, otrok se oblikuje do nekje 6 leta starosti in za to kakšen bo, smo največ krivi mi starši, naša dolžnost je da mi vzgajamo in ne drugi, vrtci, šole so le mala kapljica, če starš zamoči vzgoja, nobena šola ali inštitucija ne bo kaj dosti spremenila!

Vsaka pedagogika je dobra, nekaj je sigurno dobrega v vsaki, zdaj je pa na tebi kot staršu, da izbereš tisto, ki vam je bližja, da greste z roko v roki in ne da bo doma vse drugače, v vrtcu ali šoli pa drugače, ne moreš zahtevat, da doma ne bo nič, izven doma pa vse najboljše, to ne gre. Če se še tako smotano sliši, otrok opazuje starše, jih oponaša in otroci so ogledal staršev, pa nam je to všeč al ne!

men je od vseh metod, najboljša Montessori, pa spet ne v vsem, torej sem izbrala iz vsakega nekaj, da bi otroka dala v drugačno šolo, pa ne, javna šola, naša je dobra, jaz kot starš pa otroku izven šole ponujam še ostale dobre stvari, ki so nam kot družina blizu.

Ustanovitelj googla, einstein, princa William in Harry so tudi iz montessoryja, pa Hellen Keller so pocevali oo tej metodi.

… super, se pa strinjam, da če doma ni podpore, ni dovolj.

si pa tega večina ne more privoščiti. Vrtec morda, šola pa odpade. Res pa je pri nas to še poceni, v tujini je to najdražja šola.

Obe pedagogiki dobro funkcionirata do vstopa v šolo, ko otroka vse čudi in bi vsrkal vse znanje na svetu. V osnovni in srednji šoli pa sta potrebna tudi dril in zunanja motivacija, da se kam pride…

Einstein pa res ni hodil v montessori šoli, mater se eni lažete da kar kadi. V skladu z to očitno lažjo se mi niti ne da preverjati ostalih slavnih osebnosti kam so hodili. Starši so najpomembnejši za vzgojo in to je to.

tudi ostali niso…:)))))))))))))))))ja groza no

Najbolj čuden komentar kar sem jih prebral v življenju. Ali ni “dril” in motivacija ravno čudenje in želja po znanju? Na navadnih osnovnih in srednjih pa ti ravno to ubijejo in te samo toliko zdresirajo, da se samo še apatično in naveličano učiš brez vsakega veselja in zagnanosti.

Odgovor na objavo uporabnika
Kokoši , 13.09.2022 ob 21:48

Najbolj čuden komentar kar sem jih prebral v življenju. Ali ni “dril” in motivacija ravno čudenje in želja po znanju? Na navadnih osnovnih in srednjih pa ti ravno to ubijejo in te samo toliko zdresirajo, da se samo še apatično in naveličano učiš brez vsakega veselja in zagnanosti.

Bla bla. Klobasanje.

Najverjetneje od cloveka, ki nikoli v zivljenju ni dosegel dobrega obvladovanja katerekoli vede, drugacne od humanisticnega prebiranja clankov in literature.

Obstajajo vede, predvsem tehnicne, kjer je ootrebno ogromno drila. Toliko, da ti ga niti radovednost ne more pokriti, ampak izkljucno trma in vztrajnost. Izvzetih par posameznikov na svetu, katerim je to tako naravno, da ne potrebujejo nobene vaje.

Radoveden in motiviran kader pa si lahko ogledate kot odpadne studente na faksih ( matematika, fizika, inzenirstvo, tehnika)  ko najkasneje v drugem letniku zaruzijo.

Rabis zicleder in veliko trme in vztrajnosti. Te bucke o ubitih ucencih v nasem solstvu pa prodajajte kje drugje.

Karakter dedujemo, vzgojo dobimo od staršev, šola je samo za češnjo na torti.

Apaticni in navelicani so tisti, ki niso studijski material. Ta brihtnim nismo  bili ne navelicani, ne apaticni. Jaz sem vsekakor uzivala v soli. Geografija, matematika, biologija in fizika, v tem vrstnem redu, so bili moji najljubsi predmeti. Pri telovadbi sem bila res malo apaticna. Vsak je za nekaj. Ne jemlji sebe za merilo, kako drugi dojemajo solo.

Ja mogoče je res kar praviš, ker drži, da so moj interes bolj humanistične vede in sem zato podajal svoj odgovor iz te percepcije.

Tako da ne prodajam bučk. Vrjetno imava oba prav. Jaz za humanistično polovico, ti pa za naravoslovno.

Hkrati pa si mi z svojim odgovorom še dodatno pomagal razumeti zakaj so narovoslovci večinoma tako dolgočasni in suhoparni ljudje.

Jaz govorim o temu, da apatičnost in naveličanost ustvarja tog in neprilagodljiv šolski sistem(vsaj v mojih časih). Torej napačen način podajanja znanja in to, da se ne upošteva razlik med učenci, naprimer med družboslovnimi in naravoslovnimi tipi, ja nekateri zmorejo oboje, nekateri pa imajo že en del možganov razvit za eno smer in drug del možganov veliko manj razvit za drugo smer. Potem so pa tu še motnje od disleksij, diskalkulij itd.

Če je sistem tog in ne upošteva teh dejstev bo uničil veliko otrok. In priskutil znanje tistim, ki nimajo izrazitih teh težav ampak so pa še vedno prisotne. Taki bojo ratali naveličani in apatični, kar pri vseh učnih predmetih in se bojo le apatično kot roboti učili. In to deloma ubije tudi človeka samega, njegovo strast, njegovo ustvarjalnost in radovednost pri vseh področjih v življenju, Skratka družbeno nekoristno.

Odgovor na objavo uporabnika
Kokoši , 14.09.2022 ob 10:16

Ja mogoče je res kar praviš, ker drži, da so moj interes bolj humanistične vede in sem zato podajal svoj odgovor iz te percepcije.

Tako da ne prodajam bučk. Vrjetno imava oba prav. Jaz za humanistično polovico, ti pa za naravoslovno.

Hkrati pa si mi z svojim odgovorom še dodatno pomagal razumeti zakaj so narovoslovci večinoma tako dolgočasni in suhoparni ljudje.

Ja, naravoslovci obicajno niti volje nimamo za klasicnega druzboslovnega debilcka, ki msili, da je filofaks center vesolja. Pac ste dobri v prodajanju buck na sto in en nacin, naravoslovcu pa bucke detektor ne sopusti te diareje poslusat. Tako da ostanejo le debate o vremenu, pa se te znajo biti kocljive.

“lažnjivci” ???!!!

LAŽNIVEC, množina LAŽNIVCI.     https://fran.si/iskanje?View=1&Query=la%c5%benivec

V katero koli šolo si hodil, pravopis ti  ne leži.

In kam pa bi svet prišel brez kulture, umetnosti(od literature, filma itd.), filozofije, poznavanja zgodovine, psihologije, etnologije itd. ???

Zato pa tudi imamo AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI. Ker eno brez drugega ne more. Znanost brez vsega ostalega, ki pripomore k etiki itd. bi svet lahko peljala tudi v propad.

Montessori sistem temelji na pristopu “Pokaži mi kako, da bom znal sam.” Spodbuja torej skupinsko in samostojno delo, v katerem vzgojitel/učitelj nastopa kot mentor, ki usmerja v smeri samostojnega osvajanja znanj in veščin, kakor ex catedra predavatelj. Sistem je neprimerljiv z Waldorfskim, saj imata povsem drugačne temelje. Waldorfski sistem je nastal, da so otroke industrijskih delavcev vsaj v osnovi izobrazili in da niso bili v divjih časih kapitalizma prepuščeni sami sebi, medtem ko je Montessorijeva uvajala v obstoječi šolski sistem več samostojnosti na podlagi vedoželjnosti otrok.

Odgovor na objavo uporabnika
Kokoši , 14.09.2022 ob 11:15

In kam pa bi svet prišel brez kulture, umetnosti(od literature, filma itd.), filozofije, poznavanja zgodovine, psihologije, etnologije itd. ???

Zato pa tudi imamo AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI. Ker eno brez drugega ne more. Znanost brez vsega ostalega, ki pripomore k etiki itd. bi svet lahko peljala tudi v propad.

Navajati koristi ene strani in zanicevati deugo stran ni ravno znak nekega poglobljenega humanisticnega razumevanja.

Ne pricakuj konstruktivne debate, ce ti iz vsake pore ven rinejo lastni osebnostni kompleksi.

Ze mogoce, da so tehniki suhoparni in dolgocasni piflarji, kot so na drugi strani drizboslovci v veliki meri bleferji, prodajalci megle z prekomernim prepricanjem o nujnosti in potrebnosti lastnega poklicnega obstoja.

Montesori vzgoja pomeni, da otroka že od začetka privajaš na gospodinjska opravila in predstaviš delo kot igro, da veliko naredi sam zase.

Ampak dvomim, da ljudje to dejansko učijo otroke, ko pravijo da uporabljajo montesori tehniko. Bolj kakšno permisivno vzgojo prakticirajo, ko ima otrok nešteto možnosti odločanja brez kakršnih koli omejitev. In potem se obleče v kostum za vrtec, riše po stenah in odloča kaj bo jedel in kam bo šel.

Vem ja tak odziv je ker sem, dal naravoslovce v nič. Sicer sem napisal, da so večinoma dolgočasni in suhoparni. Se mi pa večkrat zgodi, da se poglobljeno pogovarjam z nekom o eni od zgoraj naštetih družboslovnih smeri in vidim, da o temu veliko ve in nato ga vprašam kaj študira (ali je študiral) in mi pove nek da tehničen študij. No napisal sem pa tako, ker večina ki sem jih spoznal pa je res bila nekoliko suhoparnih.

Kar se pa tiče družboslovcev pa med njimi najdeš tudi še bolj zategnjene ljudi od naravoslovcev, torej take, ki strastno zagovarjao razne liberalne ideologije, od LGBTQ ideologije, groznega liberalnega feminizma, so politično korektni, zelo ideološki in nasploh omejeni in neprijetni ljudje.

Tako da jaz imam samo osnovno šolo saj imam od disleksije, diskalkulije in še kakšne druge motnje in se z obema tipoma teh zgoraj opisanih neodprtih ozkih ljudi(naravoslovnih ali družboslovnih) težko pogovarjam. Z odprtimi ljudmi je drugače.

Vsekakor pa mislim, da šolski sistem ni bil dober in je uničil veliko ljudi(dvomim da je danes fantastičen). Če so mi stalno bluzili, da imam IQ zihr 150 glede na to kako se pogovarjam, a v šoli povsod cveke in so se zato vsi od učiteljc in staršov drli name cel čas in me zmerjali, da sem len in brezvesten, kar pomeni da so potem očitno oni nesposobni debili in ne jaz. A ni tako?

Solski sistem je pac samo – sistem. Nemogoce je zajeti in obravnavati vse specifike, od osebnostnih do blagih motenj. Pac tako je. Namenjen je osnovnemu opismenjevanju in osnovni izobrazbi.

Zal so starsi tisti, ki lahko veliko naredijo, da se otrok opolnomoci tudi na podrocjih, ki mu ne lezijo.

Radovednost je vedozeljnost je otrokom dana v zibko, starsi jo lahko le potesijo, nato pa otroku tudi privzgojijo in priblizajo vztrajnost, trud in trmo. In s takim zavedanjem lahko vecina, vecima otrok doseze skorajda kar zeli. Pa naj bo to studij, kuha, oblikovanje lesenega pohistva ali pa slosarija.

” da se ne upošteva razlik med učenci, naprimer med družboslovnimi in naravoslovnimi tipi”

Za to potrebuješ individualen pristop. Si ga pripravljen financirati? 

Čeprav je vedno prostor za izboljšavo, so slovenske šole še vedno med boljšimi v svetu.