Morala sem ……….
………. prenesti tole sem gor, ker, ker ….
ker ……….
pa ni važno zakaj, ni važno za koga, ni
važno kdaj in kje in čemu in ……….. sploh
nič ni važno, je le tako zelo lepo, da sem
enostavno morala dati sem, da …………..
lahko večkrat pokukem sem in si lažje
preberem ………
Avtor: zajček
Datum: 04-02-03 00:48
Solzi v očeh,
dveh dežnih kapljic ples
Spušča se z neba
preproga zvezdnata
Oblaki nežnosti
v svetlobi se love
Zdaj je tu,
ta luč neskončnosti
V tvojih sem očeh,
v tvojih sem dlaneh
V tebi zdaj ležim,
v sanjah tvojih spim
Ko nežno božam te
in s prsti ljubim te,
čutim jo, še tisoč let bo tam
Zdaj vem, čas je želja,
objem, poljub, utrip srca
Zdaj vem, ta luč je najina,
dotik v njej poljubiva
darja švajger
Mariči, paše to brati v temle jutru, še posebno, da veš,če se zavedaš… da si res v njegovih očeh, v njegovih dlaneh…in še vse kje drugje…ja paše vse tole! Cmoka Mariči in romantičen dan naj ti bo danes pisan na kožo, bodi tudi ti v njegovih očeh,v njegovih besedah si že;))…pa bodi še v očeh… boš???
Ej, Sebičko, kako pa si to mislil …. v štartu
odletu? Sej še štartal nismo v redu, al koko?
Pri meni si ti pa še v počep poziciji, če se prav
razumem na način štartanja, a???????
Cmočka, sebi moj!
Ja pri moških se res nikoli ne ve…danes si v njegovih očeh…jutri ne…ampak…niso vsi enaki in zato recimo, da si pa ti vedno v njegovih očeh…no recimo…da je res tako, vsaj jaz ti to privoščim in če je on tisti taprav, si pa res v njegovih očeh in pika!
Nič ni tako zelo osebno, da bi se ne dalo
odgovoriti, dragi prijatelj.
Morda odgovor z vprašanjem: je ljubezen,
ki boli, srečna? Ali je sreča le boleča misel
na ljubezen?
Eh, Sp, kdo pa sploh še lahko razume
ljubezen, ki se pojavi, ko jo človek najmanj
pričakuje? In ko se te dotakne čisto narahlo,
kot metulj v letu? Niti ne veš, kaj se dogaja,
ko pa se tega počasi počasi začneš zavedati,
vse skupaj lahko že zbledi, odhiti, se izgubi ….
Je potem to srečna ljubezen, ko nekaj občutiš,
hip zatem pa že ne veš več, ali je ali ni? Ali je
sreča že samo to, da človek misli, da je nekaj
občutil, začutil, da se ga je nekaj dotaknilo in
se sprašuje, če je možno, da se je to spet
zgodilo prav njemu…. ker si tega močno želi,
ker ga to spet dela živega, ker poleg ljubezni
do življenja občuti še neko drugo ljubezen…..
se muči z željo po tem? Je to potem tista
bolečina, sladka bolečina, ki si jo na na nek
način želimo imeti, a se je bojimo oz. se bojimo
tega, kar bi znalo slediti, pa morda temu nismo
kos? Ker se nam le nekaj dozdeva?
Bog vedi, Sp, če boš sedaj razumel, kaj sem ti
želela povedati. Vse skupaj je v resnici čisto preprosto:
zaljubiti se in biti zaljubljen, občutiti zaljubljenost, ki se
nekako vrača – to bi naj pomenilo biti srečno zaljubljen,
kajne? Ostala občutenja, tiha hrepenenja, pritajeni jok
srca in duše, iskanje …. to pa je obratno od biti srečno
zaljubljen ali ne… ali pa celo morda pomeni tudi to neko
vrsto sreče ???
