moška gorenjska narodna noša
Jereb Jakob iz Šentjakoba, ki je posel “podedoval” po Hribarju iz Preloga.
Opazil sem pa tudi v trgovinici pri Jožovcu (Brigita Avsenik). Največ te robe pa imaš seveda čez Karavanke (Celovec, Beljak), na Tirolskem (vseh treh), na Bavarskem.
Vsi kopirajo našo nošo, v času A-O monarhije je bila izpostavljena kot najlepša v celi monarhiji, take stvari pa potem vsi kopirajo/izdelujejo in nosijo radi.
Tak kot kasneje našo glasbo! Vsepovsod igrajo Avsenikove, Miheličeve, Slakove ….
Če želite v resnici vedeti, kaj to narodna noša sploh je, vam svetujem, da si poiščete knjigo etnologinje dr. Marije Makarovič – Narodna noša na slovenskem. Drugače pa mislim, da jih je samo na to temo napisala več kot dvajset.
Potem v ta del slovenske oblačilne kulture ne boste več mešali Avsenikov in podobnih uničevalcev slovenske ljudske glazbe. Vsaj ne v povezavi s slovensko narodno nošo.
izsek iz zapiskov …
Gorenjska narodna noša
• v 2. polovici 19. st. se je pričelo prebujanje naroda, pričeli so zbirati narodno blago in ozaveščati sebe kot narod
• meščani so za posebne priložnosti pričeli nositi oblačilo, ki se je zgledovalo po stari oblačilni kulturi – podobni, le stilizirani elementi, kot so se nosili nekoč, iz dragocenih materialov (avba, zavijača, peča na petelina)
• velik vpliv na vedenje o nošah je imel Gaspari, ki je preinterpretiral Goldensteina v skladu z dobo
• črno nošo s tilasto močno škrobljeno pečo (industrijsko izdelano) so pogosto nosile za posebej svečane dogodke, npr. birmanske botre
Sicer pa so bili do industrijske revolucije – do druge polovice 19. stoletja v Sloveniji trije tipi oblačil. Alpski, Panonski in Mediteranski.