moški, kdaj se zaljubite
Poraja se mi vprašanje, kaj naredita ta dva nesrečnika z že kupljeno otroško posteljico, ko po tej dolgoletni gledališki predstavi z aspirinom ugotovita, da se pa v postelji nekako ne ujameta najbolje. Ker to je namreč bistvena sestavina vsake zveze.
Sicer moram priznati, da cenim iskrivost v tvojih komentarjih, a tokrat je vprasanje zastavljeno napacno… Posteljica je namrec najmanjsi problem… Imamo namrec se eno bolj bistveno vprasanje:
Kaj pa bi t dva nesrecnika naredila z (morebitnim) otrokom in vabili na poroko, ko bi po izteku zaljubljenosti (v kateri seks ne more biti drugacen, kakor fantasticen) ugotovila, da seks ne samo, da ni vec tako sanjski, kot je bil med zaljubljenostjo, ampak, kot pravis, v bistvu celo “ne klapa”?
To je bistven aspekt debate. 😉
Vidis, temu pa sluzijo inicijacijski obredi. Vcasih je to praznino npr. zapolnilo sluzenje vojaskega roka. Zveza, ki je prezivela ta preizkus, se je v veliki vecini tudi dolgorocno obnesla. Tezava danasnjih ljudi je, da povecini nasedajo na komercialne trike in se sami vdajo v vecno pasivno nezadovoljstvo.
Mit metuljckov, kemije in seksa v stanju vznesenosti je lep primer. Nasprotje od tega je depresija, ko clovek v nicemer ne najde vec opore, ne obcuti pripadnosti in ne prepoznava v nicemer vrednosti. Bolj ko se postavi kemicno pogojeno dozivetje na piedestal, bolj je posameznik odvisen od kemije, da sploh lahko participira v skupnosti.
Tukaj je lepo vidno, ko mene etiketirajo z Don Kihotom, ne da bi sploh razumeli pomen tega dela in ne vedoc, da mi dajejo kompliment… in ne vedoc, da bi bilo veliko bolj smiselno, da se pricnejo aktivno ukvarjati s svojimi zivljenji, ker… ni drugega polcasa. Na odresenika pa neka kultura menda tudi caka ze nekih stiri ali sest tisoč let, pa ni videti, da bi se mu kaj dosti mudilo priti.[/quote]
Ženske nimajo rade, če moški preveč komplicirajo, še posebej ne na področju ljubezni. Kaj bo z nekim mlačnim filozofom, ki bo pisal moralke in eseje,s tem filozofiranjem ne pričaraš ognja, erotičnega naboja, ampak zdolgočasi… 🙂 Ampak glej, če je tvoja knjižni molj, pa lahko zraven čita, ko se trudiš pod odejo… 😀
Tudi roba za enkratno uporabo je potrebna. Pomislimo zgolj na stres, ki bi ga na pikniku povzrocila uporaba porcelanastih kroz nikol in srebrnega pribora. Osebno mi je blizje in veliko bolj prirocno uporabiti “po uporabi zavrzi” zadeve.
Ne bom pa uporabil kartona in plastike za slavnostno vecerjo. Vsako orodje je posredovano z namenom. Za ustreznost in smotrnost uporabe pa smo odgovorni sami. ;-)[/quote]
Ti si rahločutna duša, jaz pa bolj kmetavzar. Ampak živiva v določeni simbiozi. Kar boš ti od zgoraj dol odvrgel, bom mogoče jaz v slast dol požrl.
Ja, imaš prav. Jaz nisem imel predsodkov do tega, da katera prej noge širi, ko jih bo dolgoročno meni, ker tudi jaz med njene nisem prišel svetniški. In se znamo grešniki obeh spolov vseeno kar dobro ujeti.
Ne vem pa, kaj mi bo trajalo do konca dni. Ljudje, ki se odločate za potomce, imate nedvomno težje delo. Koloniziranje okolice s pomočjo svojih potomcev pač zahteva svoj trud. Ampak tudi vi se danes v glavnem ne spoznavate in določate za dolgoletnost skupnega trajanja vsi deviški. In tudi deviškost do poroke ni zanesljivo zavarovanje za kasnejše prešuštvo, kurbarijo vseh vrst in ločitve. Samo nebo zna, ko će proći …[/quote]
Kar pišeš, je seveda pravilno, a povsem irelevantno. Vecina med nami je hodila v sole, službe,… Pa se nam lahko zgodi, da si zaželimo v nekem kolektivu ostati do penzije in smo povsem lojalni… Ni nujno, a mozno je, da zacutimo kaj takega. Enako velja v partnerstvu. Lahko se nam zgodi, da srecamo osebo, s katero imamo obcutek, da bi radi ustvarili druzino, spoceli potomce,… Ni nujno, je pa dokaj verjetno.
V tej temi je OP nakazala, da bi znalo iti za to. In v tem kontekstu osnovna mentalna higijena narekuje, da bo storila vse, kar je v njenih moceh, da eliminira moznost, da bi cez nekaj let ostala brez moza in morda celo otroci brez oceta. Ker si ona zeli ustvariti dolgorocno zvezo in tozadevno goji neka pricakovanja.
Pri tem je povsem irelevantno, ce je bilo pri njej se do vceraj kot na zelezniski postaji. Lahko da je,lahko da ni. Ne vpliva na nic, ker gre sedaj za cisto drugo idejo v ozadju, za cisto druga izhodisca. In ta izhodisca narekujejo, da se pokaze v najslabsi mozni luci in preveri, ali je tudi ta za tega doticnega potencialnega oploditelja sprejemljiva. Tu ne gre za jebanje nekoga v glavo, pac pa za osnovno sprejemanje sebe tudi v tisti manj vsecni obliki.
Mati narava nam je v ta namen posredovala instrument zaljubljenosti, da pade racionalna cenzura in dopustimo nekomu, da se nam pribliza na najbolj intimnih ravneh. Zaljubljenost mine… ravno s tem razlogom. Da se dva naenkrat zavesta eden o drugem, kaj se skriva za kulisami druzbenih vlog. Sele takrat obstajajo pogoji za kakrsnekoli odlocanje.
Nihce nam ne garantira, da na nas ne bo padel meteorit, da nas ne bo zadela strela, da ne bomo doziveli pretresov v zivljenju… in to niti ni trditev iz katere izhajam. Kar pravim je zgolj, da obstajajo neke predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za to,da se nekaj lahko zgodi. In za to,da se lahko zgodi kolikor stabilna partnerska zveza, morata dva iti skupaj tudi skozi manj prijetna obdobja lastnih dus, ce se tako izrazim. Kar v kontekstu te teme pomeni to kar sem zapisal: ZALJUBLJENOST NI PRAVI CAS ZA DOLGOROCNE ODLOCITVE.
Fazit: ce se hoce met lustno in se ne sekira prevec, kako dolgo bo trajalo, potem le noge narazen… Hormonski koktejl zaljubljenosti po izredno potenciral ugodje (o cemer pripovedujejo vse balade). Ce pa cilja na dolgorocnejso zvezo, potem aspirin med noge. Ze zaradi tega, kar sem ravnokar omenil… Tako hormonskom potenciranega seksa ne bo dozivela vec pogosto v zvezi… in to je prva iluzija, ki se ji lahko v dobro obeh na ta nacin izogne… zgolj prva… da ne bomo potem brali MON-ad, kako je seks naenkrat postal dolgocasen in je kemija zamrla… 🙂
Peesda, včasih mi je prav neprijetno, ko pisem o teh receh. Meni so starsi, tete, strici, sosede, … to polozile v zibelko. Pri 12-ih ali 13-ih pa mi je bilo ze kristalno jasno. In se zgolj cudim, kako vecina kocka z lastnim zivljenjem.[/quote]
To so pisarije človeka, ki je moral prvo šiht dobiti, da ga je sploh katera povohala? Kaj je seks pa itak nisi vedel, zato tudi čakanje ni bil problem.ker sori, stari, meni je nepredstavljivo, da dec predlaga, naj imam baba aspirin med nogami, preden ni ziher, da s ebo zadeva kao obnesla.
To so neke tehnološke litanije tipičnega dolgočasneža, ki hoče čimbolj omejiti žensko seksualnost in vse v lajfu vidi kot projekt.
Sicer moram priznati, da cenim iskrivost v tvojih komentarjih, a tokrat je vprasanje zastavljeno napacno… Posteljica je namrec najmanjsi problem… Imamo namrec se eno bolj bistveno vprasanje:
Kaj pa bi t dva nesrecnika naredila z (morebitnim) otrokom in vabili na poroko, ko bi po izteku zaljubljenosti (v kateri seks ne more biti drugacen, kakor fantasticen) ugotovila, da seks ne samo, da ni vec tako sanjski, kot je bil med zaljubljenostjo, ampak, kot pravis, v bistvu celo “ne klapa”?
To je bistven aspekt debate. ;-)[/quote]
ja kaj le, ona si omisli ljubimca, on ljubico. madona, tako izkušen naj bi bil, pa take sprašuješ.
meni je pomembno zaupanje, zato rabim dlje časa, tudi v seks se ne bi spustil takoj. zanima me izključno dolgotrajna zveza, zato mi pač največ pomenijo kvalitete, ki so najbolj pomembne za takšen odnos. drugi moški pa imajo drugačne cilje, cenijo drugačne vrednote in iščejo drugačne ženske. najprej se odloči sama pri sebi, kakšen odnos si želiš, in potem delaj na tem.
