moški nekoč in danes?:)
Bejbe, zanima me če vam je ostalo v spominu kakšen sladek poskus osvajanja ali recimo po domače temu “pecanje”….
Imajo danes moški drugačne fore kot včasih?:)
Ni dolgo tega, ko mi je nekdo – ki se že dalj časa trudi (pa mu govorim,da zaman) :)) rekel : ” Sem zelo dober kuhar.”
< " Aja, in kaj ti gre najbolje od rok?"
“Zajtrk v postelji.”
Sva bili pa z frendico v diskoteki in večkrat okol mene skače en tip in vedno nekakšne fore ven meče….men ful smešno….in na koncu ,ko vidi da sva plačali in da odhajava stopi k men in reče: ” Jst sm pajk. Te lahko odšlepam?” :LOL
Ej, pa kaj je tem moškim? A se res ne morejo kaj boljšega spomnit?:))))
:)))
Al pa ona fora; sta tvoja starša astronavta? Ne, zakaj? Ker si ti taka raketa!
Mislim aaaaaa! :))) Ampak mu pa daš pol piko, ker te je vsaj spravil v smeh.
Najstarejša in največkrat uporabljena fora pa je pri meni: Sigurno si že ful utrujena. Zakaj? Ker že ves dan/teden hodiš po glavi.
Sej pravim, vsaj v smeh te spravijo, ne. :)))) Pa vsaj trudijo se, čeprav je v bistvu dovolj že preprost “zdravo”, da se ti srce stopi. Al pa še to ne, že sam pogled na daleč.
Grem jaz raje kar spat, preden me domišljija odnese. :)))
u mater zdaj pa res vidim, da sem že stara ko vaju berem hahahah meni ni nihče rekel, da sem raketa, tud odšlepat me ni nihče hotel….sam moram pa priznati, da so mi fore ki sta jih omenile všeč…vedno so mi bili všeč fantje,ki so duhoviti in so me spravljali v smeh in če so poleg tega dobro zgledali je bil bingo!!!
Hm, dobro saj tudi jaz nisem več rosno mlada……ravno sem dopolnila…:))
Ampak videt mi je malo manj, pa če grem zvečer s kakšno kolegico kdaj ven, pa če takšne fore vrže ven kdo ,ki je malo mlajši ….:))))
Pa sm se ravno spomnila še ene – ampak je od tega že zelo dolgoooo.:))
…..”hmm, kaj bi bil zdejle jaz tvoj labello….:))))



Kaj naj rečem… sorry…
Upam, da imaš pa na drugih področjih več sreče….
Jaz pravim, da vsak nosi svoj križ in nikoli ni vse idealno. Po pravici povedano, bi bilo že prav kičasto, če bi bilo, kajne.
V tolažbo, ali pa razmislek…sama sem se zadnje mesece potikala samo okoli zdravnikov…najprej so mi predvideli, da bo mlajša hči rojena z Downom, po dveh AC so to ovrgli, sedaj sem pa komaj rešila starejšo hči, ki je dobesedno propadala, da so na koncu šele v Ljubljani odkrili celiakijo.
Še sreča, da imam vsaj takšno družino, da se imamo radi. Mi je pa vzelo vsaj 10 let življenja.
Toda gledati na življenje pozitivno je najbolj pomembno. Mlajša je sedaj uredu, starejša pa je na dijeti, s katero bomo pač morali živeti vse njeno življenje. Ampak tu je, počasi se ji vrača moč in spet bo kot prej (z majhno razliko v prehrani) Včasih pravim, da se takšne stvari dogajajo močnim, ker šibki tako ne bi zmogli preživeti.
Sedaj odhajam, se slišimo jutri…
Pa lep ostanek dneva, Maja

bilo je pred …hm… nekako pred devetnajstimi leti… zvečerilo se je, rahlo
je rosilo, midva pa po Tavčarjevi objeta, nasmejana, razposajena…
ustavil naju je starejši moški v lepi obleki s kravato, klobukom …
vidva sta pa tako lepa, tako lepo vaju je videti, ko sta tako zaljubljena,
prav vidi se, da sta eden za drugega ustvarjena…. spogledala sva se
….a res, hvala….
zdaj sva poročena dobrih 16 let in na vsake toliko mi vztrepeče srce in
spet čutim tisto vznemirjenje, zaljubljenost zato, ker tudi on zna še
biti razposajen in zaljubljen!

Enkrat je en tip v diskoteki zasanjano pokazal na moj obesek – delfinčka, ki ga imam na verižici in izjavil željo, da bi bil na njegovem mestu. Sem pomislila: “Nikar, ker bi mi kar naprej visel za vratom!”
Mi je bilo pa všeč, da moj sedanji fant ni “rožic sadil”, samo z mano je hodil na pijačke in bil malo zmeden. Potem sem mu seveda malo pomagala in namignila, da sem tudi jaz zainteresirana in je stvar stekla, kot je morala.
Forum je zaprt za komentiranje.