Moški povejte kakšne ženske si res želite tiste samosvoje ali ubogljive ovčke brez hrbtenice? Pa iskreno, ne nabijajte!
Ona lisica, jaz osel… 😉
[/quote]
Haha, dobro in odkrito si napisal. Pošteno.
Brez skrbi da dajem doma za stroške hrane in vsak da enako, za elektriko, TV… tako da nihče nikogar ne izkorišča, če te tako zanima. Se pa s kolegicam skoraj vedno na kavi skregamo, katera bo dala za pijačo. Tako da kar se tiče šparovnosti, sebe ne vidim tukaj in preračunljivosti, imeti tipa, ki ima pod palcem veliko. Če bi mi bilo škoda denarja ne bi bila vsepovsod po kavicah, izletih tudi, tako da ja, evo moja zgodba :)))) Malo se nasmej in vse bo ok veš :))) Manj analiziranja ne škodi hehe :)))
[/quote]
Hja no to tako je ko se enkrat daš na trg. Al bi raje, da te obravnavamo kot oh in spljoh brez kakršnihkoli pomislekov? To si moraš pač razčistit pri sebi, ker tip ki ni obupan te bo prej skrbno preveril ali si za kakšno rabo ali ne. Šele potem ti bo, če že, pokazal svoje lepše plati.
Jaz ti jih recimo ne bi nikoli, ker me tvoja zgodba niti malo ne prepriča, da imaš kakršnokoli vrednost. S kolegicami se kregat kera bo za pijačo dala????? Hej, pa to je kot bi 3 letne punčke gledal kako se za barbiko cukajo. ;-))))
Valda da bo vse ok, spljoh na kratki rok, ker luzerčkov ki te bojo po pijačkah in na izlete vozili se nikoli ne zmanjka.
No, kakšen princ na konju bi bil zate puhloglavo betico pa magari si ded ali baba lai srednjespolno?😁😁 Sam sem že velikokrat povedal, da so mi zanimive izključno ženske z razumom, zabavne, ni nujno, da se v vsem strinjava, je pa nujno, da ne kvasi bedarij, ni čudakinje v nekih energijah in duhovnih stanjih in ne zganja hinavščine in manipulacij. Puhloglavka pa tudi, za enkratno uporabo seveda, če je usekana je za seks še boljša, ima dosti manj zadržkov. 😁 Zadovoljno? Ker te teme so res tako globoke, da ima človek ogromno tega za napisat in so cela znanost, odpirajo jih pa vedno iste večno samske. hahahhahahhaha
[/quote]
No, pa ti je v katerem že (petem?) poskusu uspelo napisat nekaj, kar je povezano s temo, čeprav brez tvojih običajnih floskul ni šlo.
Meni je to uspelo že v prvo – lahko ugibaš, kateri post je moj, dvakrat res ne bom pisal.
Ajej, ti potem izkoriščaš šibkosti svoje partnerice :-(((.
Recimo primer: Moški ima veliko denarja, ženska pa ga nima. Ženski je ta moški všeč samo zaradi denarja, ženska pa moškemu zaradi videza in družbe. Torej obema nekaj manjka. Ženska je obupana in bo pač sprejela tega moškega, ki ji praktično ni všeč, on pa bo izkoristil situacijo.
Tukaj je nemogoče ustvarjati pristne in iskrene odnose. To temelji na izkoriščanju drug drugega. Vsak mora partnerja iskati sebi podobnega, velike razlike so vedno problematične… Niti si ne predstavljam, da ženske ne bi fizično privlačil, jaz nikakor ne bi želel biti z žensko, ki se ji gnusim, to je pekel…
[/quote]
Nekako mi ne uspeva osredotocenje po tvojih predstavah. Pises, da naj bi npr. zenski bilo pomembno, da ima moski nekaj pod palcem. Taksna zenska bo torej moskega negovala in ga navdihovala, da bo svoj potencial razvil kolikor je najbolj mogoce. In bo tudi bogato zela in uzivala sadove njunega odnosa.
Moski bo v tem primeru obcudoval njeno lepoto in skrbel zanjo, da bo v vsakem obdobju cvetela in se bo mogla pokazati v najboljsi luci, pa najsi bo to tako, da bo vedno izbrano oblecena in odisavljena, naj bo to ustrezna nega telesa, primerna posameznemu starostnemu obdobju ali naj bo to omikanost, ki se je bo priucila skozi literaturo in skozi socialno interakcijo ter nenazadnje skozi izobrazbo, ki si jo bo ob njem mogla privosciti. Podobno bo tudi polagal skrb na njeno mesto v druzbi in tako omogocal, da njena druzabnost ves cas ostaja v stiku z okoliscinami in posledicno tudi njemu ves cas prijetna druzba.
Dva cloveka, ki vsak zase drugega dozivljata kot varen pristal, vir navdiha, vir uzitka in vir koristi, ter zato drug drugemu omogocata, da se skladno s svojimi potenciali cimbolje razvijata in uzivata sadove eden drugega, jaz ne dojemam kot dva v zajedalskem razmerju, temvec kot na dva simbiotskem, sinergicnem razmerju.
Lahko pojasnis, od kje tvoj pogled na vse skupaj?
Nekako mi ne uspeva osredotocenje po tvojih predstavah. Pises, da naj bi npr. zenski bilo pomembno, da ima moski nekaj pod palcem. Taksna zenska bo torej moskega negovala in ga navdihovala, da bo svoj potencial razvil kolikor je najbolj mogoce. In bo tudi bogato zela in uzivala sadove njunega odnosa.
Moski bo v tem primeru obcudoval njeno lepoto in skrbel zanjo, da bo v vsakem obdobju cvetela in se bo mogla pokazati v najboljsi luci, pa najsi bo to tako, da bo vedno izbrano oblecena in odisavljena, naj bo to ustrezna nega telesa, primerna posameznemu starostnemu obdobju ali naj bo to omikanost, ki se je bo priucila skozi literaturo in skozi socialno interakcijo ter nenazadnje skozi izobrazbo, ki si jo bo ob njem mogla privosciti. Podobno bo tudi polagal skrb na njeno mesto v druzbi in tako omogocal, da njena druzabnost ves cas ostaja v stiku z okoliscinami in posledicno tudi njemu ves cas prijetna druzba.
Dva cloveka, ki vsak zase drugega dozivljata kot varen pristal, vir navdiha, vir uzitka in vir koristi, ter zato drug drugemu omogocata, da se skladno s svojimi potenciali cimbolje razvijata in uzivata sadove eden drugega, jaz ne dojemam kot dva v zajedalskem razmerju, temvec kot na dva simbiotskem, sinergicnem razmerju.
Lahko pojasnis, od kje tvoj pogled na vse skupaj?
[/quote]
Preselimo se raje v tista mlada iskrena leta, kjer zunanji atributi ne predstavljajo velikega pomena. Otrok ponavadi vedno govori resnico. Če te prav razumem ti govoriš o tem, da te pri ženski privlači to, kar ti nimaš? Želiš pa jo osvojiti na podlagi izkoriščanja njene šibke točke?
Jaz drugače razmišljam. Z nekom se ujameš zato, ker podobno razmišljaš, ker med nama ni velikih razlik. Videz+karakter tvori tisto, kar je povsem dovolj za zvezo, kasneje niti več ne razmišljaš o tem. Se razume, videz zbledi, karakter se spremeni, a pozabljaš, da se skozi čas spreminjajo tudi vsi preostali atributi človeka. Včasih je težko več razločiti zakaj si skupaj z nekom, verjetno zato, ker se z njim razumeš…
Kaj je varen pristan? Je življenje varno? Že naslednji dan/uro te lahko doleti bolezen, nesreča… Kaj pa ko ti sadovi “izpuhtijo”?
Kaj pa moški? Zakaj se vedno moške obravnava, kot, da morajo biti bolj sposobni, kaj pa če niso, so si sami krivi, ker so napačno rojeni? So torej z rojstvom zaznamovani, da morajo živeti samsko življenje?
Kadar gre samo za simbiozo izkoriščanja se ponavadi slabo konča, ko eden ne najde več vrednost pri drugem…
Preselimo se raje v tista mlada iskrena leta, kjer zunanji atributi ne predstavljajo velikega pomena. Otrok ponavadi vedno govori resnico. Če te prav razumem ti govoriš o tem, da te pri ženski privlači to, kar ti nimaš? Želiš pa jo osvojiti na podlagi izkoriščanja njene šibke točke?
Jaz drugače razmišljam. Z nekom se ujameš zato, ker podobno razmišljaš, ker med nama ni velikih razlik. Videz+karakter tvori tisto, kar je povsem dovolj za zvezo, kasneje niti več ne razmišljaš o tem. Se razume, videz zbledi, karakter se spremeni, a pozabljaš, da se skozi čas spreminjajo tudi vsi preostali atributi človeka. Včasih je težko več razločiti zakaj si skupaj z nekom, verjetno zato, ker se z njim razumeš…
Kaj je varen pristan? Je življenje varno? Že naslednji dan/uro te lahko doleti bolezen, nesreča… Kaj pa ko ti sadovi “izpuhtijo”?
Kaj pa moški? Zakaj se vedno moške obravnava, kot, da morajo biti bolj sposobni, kaj pa če niso, so si sami krivi, ker so napačno rojeni? So torej z rojstvom zaznamovani, da morajo živeti samsko življenje?
Kadar gre samo za simbiozo izkoriščanja se ponavadi slabo konča, ko eden ne najde več vrednost pri drugem…
[/quote]
Za uvid v to o čemer pišem se bo treba znebiti predsodkov. Gradnja odnosa ni nekaj podobnega projektu in partnerja ne najdemo po sistemu nakupovalnega listka. Obratno, pritegne nas tisto nekaj, za kar sploh nimamo besed, saj niti nismo vedeli, da more obstajati. Odtod zaljubljenost, saj se srečamo s “čarovnijo”, nečim za kar nismo vedeli niti si nismo bili v stanju predstavljati… in ko to doživimo, zgradimo (dovoljeno) iluzijo, saj smo doživeli že apriori nekaj čarobnega. Če skozi zaljubljenost partnerja uspeta doživeti svet drugega kot občudovanja vrednega, potem bo ta zveza imela trdne temelje, vez med partnerjema bo močna…
Osvajanje je zgolj druga beseda za podrejanje, prisilo. Koncept osvajanja mi je tuj. Tudi omenjanje šibkosti izhaja iz tvojih predsodkov, saj jaz ves čas pišem o prepoznavanju kakovosti drugega, ki me dopolnjujejo (na področjih, kjer sem sam šibak). Nekako tako, kakor npr. vrtnarjenje, kjer vrtnar vzgaja rastlinje in skrbi za razplod najboljših plodov, medtem ko svoj manjko izravnava z uživanjem presežka plodov, kateremu je s svojo skrbjo za vrt botroval.
V tem kontekstu je tudi razviden sinergični učinek, ki botruje k varnosti obeh, saj z dobolnjevanjem oba, vsak zase lažje prenašava izzive od zunaj, na katere nimava vpliva. Lahko bi rekli, da lažje kljubujeva usodi. In če se za konec navežem še na vprašanje o družbenem spolu… vprašanje je, kaj primerjamo. V vsaki skupnosti so posamezniki, ki so bolj primerni za opravljanje določenih nalog. V določeni meri je to pogojeno tudi z biološkim spolom. Govoriti o tem, kdo je bolj sposoben kar tako počez pa se mi zdi nesmotrno… kajti… je bolj sposoben Zahovic, ki zabije gol tako mimogrede, jaz, ki postavim delujočo programsko rešitev v proizvodnjo tako, z leto roko, ali srčni kirurg, ki mimogrede reši življenje otroku,… ali moja stara mama, ki je znala tako umetelno pripravljati obede iz povsem naravnih sestavin, da se mi še danes cedijo sline v duši pa se mi milo stori, ko se spomnim, kako je vedno tiho in nežno prepevala, medtem ko se je vrtela po kuhinji… rodila in vzgojila je devetero otrok. Kdo izmed naštetih je bolj sposoben?
Za uvid v to o čemer pišem se bo treba znebiti predsodkov. Gradnja odnosa ni nekaj podobnega projektu in partnerja ne najdemo po sistemu nakupovalnega listka. Obratno, pritegne nas tisto nekaj, za kar sploh nimamo besed, saj niti nismo vedeli, da more obstajati. Odtod zaljubljenost, saj se srečamo s “čarovnijo”, nečim za kar nismo vedeli niti si nismo bili v stanju predstavljati… in ko to doživimo, zgradimo (dovoljeno) iluzijo, saj smo doživeli že apriori nekaj čarobnega. Če skozi zaljubljenost partnerja uspeta doživeti svet drugega kot občudovanja vrednega, potem bo ta zveza imela trdne temelje, vez med partnerjema bo močna…
Osvajanje je zgolj druga beseda za podrejanje, prisilo. Koncept osvajanja mi je tuj. Tudi omenjanje šibkosti izhaja iz tvojih predsodkov, saj jaz ves čas pišem o prepoznavanju kakovosti drugega, ki me dopolnjujejo (na področjih, kjer sem sam šibak). Nekako tako, kakor npr. vrtnarjenje, kjer vrtnar vzgaja rastlinje in skrbi za razplod najboljših plodov, medtem ko svoj manjko izravnava z uživanjem presežka plodov, kateremu je s svojo skrbjo za vrt botroval.
V tem kontekstu je tudi razviden sinergični učinek, ki botruje k varnosti obeh, saj z dobolnjevanjem oba, vsak zase lažje prenašava izzive od zunaj, na katere nimava vpliva. Lahko bi rekli, da lažje kljubujeva usodi. In če se za konec navežem še na vprašanje o družbenem spolu… vprašanje je, kaj primerjamo. V vsaki skupnosti so posamezniki, ki so bolj primerni za opravljanje določenih nalog. V določeni meri je to pogojeno tudi z biološkim spolom. Govoriti o tem, kdo je bolj sposoben kar tako počez pa se mi zdi nesmotrno… kajti… je bolj sposoben Zahovic, ki zabije gol tako mimogrede, jaz, ki postavim delujočo programsko rešitev v proizvodnjo tako, z leto roko, ali srčni kirurg, ki mimogrede reši življenje otroku,… ali moja stara mama, ki je znala tako umetelno pripravljati obede iz povsem naravnih sestavin, da se mi še danes cedijo sline v duši pa se mi milo stori, ko se spomnim, kako je vedno tiho in nežno prepevala, medtem ko se je vrtela po kuhinji… rodila in vzgojila je devetero otrok. Kdo izmed naštetih je bolj sposoben?
[/quote] Odvisno od tvojih potreb. Zame pa tisti, ki ima manjšo konkurenco. (namig, Zaho, ti in tvija mama odpadete)
Odvisno od tvojih potreb. Zame pa tisti, ki ima manjšo konkurenco. (namig, Zaho, ti in tvija mama odpadete)
[/quote]
Oprosti za spregled tvojega odgovora…
Tole je pa precejsenj mimosunek. To, da je delfin bolj sposoben plavanja od mene, nima nic opraviti z mojimi potrebami. Ravno tako to, da je orel sposoben letati, jaz pa ne.
Manjsa konkurenca? Torej je sposobnejsi nekdo, ki zmore nekaj obskurnega, cesar se je lotilo zgolj nekaj primerkov, od drugega, ki pocne nekaj utecenega, a v velikanski mnozici (konkurentov)? Emmm… ne kapiram.
Nisem preprican, da sem v stanju dojeti, kaj si sploh zelel sporociti… :-)))