Me niti ne zanima. Ko vas jebe. Samo o nasilju nad ženskami je treba spregovorit.

Več̣krat. Odvisen zorni kot in č̣as v katerem ẓ̌ivimo.

1.) Ko so me mati pretepali s kuhovnico. A to ṣ̌teje?

2.) Ko se je teta na meni uč̣ila francoskih poljubov in me ṣ̌latala po mednoẓ̌ju, ko sem bil cca. 12-13 let star?

3.) Ko sva s fortom fizič̣no obrač̣unala sredi stanovanja po judo varianti?

4.) Vsak vikend pijano in zadrogirano in skurbano doma? Nič̣ nisem imel od familije, nič̣.

No, pa je jokcam. Fightamo dalje.

😒😒

Lepo te prosim, kdo ga pa ni.

bravo maja čivka..

seveda, doživljam ga tukej od pedrov, ki me skriti zasledujejo.. No samo pri meni ni kruha za njih.. Tega lahko dobijo edino pri njihovem mentorju, klošarji na sociali, ki je v virtuali zelo korajžen..

@modropolarniviharni driski..

Velika večina nasilja je bila vedno storjena nad moškimi in so tako moški vedno bili velika večina žrtev nasilja. To nikogar ne zanima, ker je moški ničvreden v družbi. Koga briga moško trpljenje, tako fizično, psihično, finančno. V taki družbi živimo.

V osnovni šoli, v srednji šoli, v diskotekah, v mestu zvečer. Nasilje sošolcev ker nisem imel pravega telefona, ker sem bil oblečen v normalne znamke oblačil, ker sem bil sramežljiv z dekleti, ker sem bi prepočasen pri atletiki. Napadi name, boksanje v ramo, brce na igrišču, šlatanje mednožja, frcanje v glavo, “služajno” zaletavanje vame, zmerjanje, kraja čevljev, skrivanje oblek. Najslabše spomine imam na čas šolanja.

V diskotekah pa če sem slučajno pogledal punco, ki naj bi bila od nekoga. Ko te obkroži skupina pijanih tipov, ki ti bevskajo v obraz, te rinejo, boksajo. Na tekmah, če navijaš za napačnega. V centru mesta, naj jim dam denar, telefon, enkrat so mi vzeli nov plašč.

Ni razlike med slovenci in čifurji.