Moški zakaj ne zaprosite svojih dolgoletnih deklet?
“Gre za zaprositev” – daj že dojami, da ne dojemaš.
Kot prvo, menda se v partnerstvu ja poznamo tako dobro, da vemo, kaj drugi želi. Sori, če sta partnerja, pa drug drugega ne poznata – v tem primeru, odnosa do poroke, pač:
a) ali zveza še ni dolgotrajna,
b) se ne pogovarjata.
Je pa 1000 in eno dejanje v partnerstvu bolj romantično, kot zaprositev, veš.
Saj sem zgoraj napisal: večina njih, torej nisem posploševal kar na slepo. Razumem, da so tudi take, ki niso tako romantične.
Ampak, ker imaš verjetno prijateljice sem prepričan, da če ne vsaj ti pa gotovo kakšna izmed njih ima rada kakšen SMS ali kakšno podobno pozornost? 🙂
Ni nujno, da gre za romantiko, lahko je samo pozornost brez nekih pocukranih besed.
Ti je všeč kdaj kakšna pozornost, ali ne? Razen, če si zelo zagrenjena oseba, ampak mislim, da nisi glede na tvoje smeškote zgoraj.
Upam, da nisi kakšna možača 😉
Ops, napačno si razumel/a…
Saj sem napisal tudi, da gre za pozornost, AMPAK…
ta tema govori o snubitvi.
Seveda da obstaja milijon drugih načinov izkaza pozornosti.
Ampak (še enkrat) tema se osredotoča na snubitev (jaz sem temu nerodno rekel zaprositev).[/quote]
Ne dojameš sploh. Očitno ti ne veš o čem govori tema. Snubitev nima pomena, v kolikor partner na to ne da nič, razumeš? Na dolgo in široko razpredaš, pa ne uvidiš, da:
a) so osebe, ki jim je poroka pika na i,
b) osebe, ki na to ne dmo nič,
ampak ti bi še kar snubil??? Koga, te vprašam.
Ops, napačno si razumel/a…
Saj sem napisal tudi, da gre za pozornost, AMPAK…
ta tema govori o snubitvi.
Seveda da obstaja milijon drugih načinov izkaza pozornosti.
Ampak (še enkrat) tema se osredotoča na snubitev (jaz sem temu nerodno rekel zaprositev).[/quote]
Ne dojameš sploh. Očitno ti ne veš o čem govori tema. Snubitev nima pomena, v kolikor partner na to ne da nič, razumeš? Na dolgo in široko razpredaš, pa ne uvidiš, da:
a) so osebe, ki jim je poroka pika na i,
b) osebe, ki na to ne dmo nič,
ampak ti bi še kar snubil??? Koga, te vprašam.[/quote]
A koga vprašaš? Ja kakšno vprašanje pa je to? Ja, dolgoletnega partnerja po možnosti s katerim že imaš otroke. Saj o tem govori tema.
Pa saj se ne gre za poroko. Že stokrat ponavljam. Gre za pozornost, tisto piko na i, ko sta že tako dolgo skupaj in samo še manjka dokončna simbolna potrditev. Saj ni nujno, da se potem tudi zares poročita. Ampak gre za snubitev. Za dejanje snubljenja. Razumeš?
Na široko razpredam, zato da bo bolj razumljivo.
Saj ni treba snubit na silo. Saj verjetno se partnerja pogovarjata o tem. Če ženska ne da nič na to, potem pa nič, a ne?
Ampak večina žensk (da ne boš spet mimo udarila – napisal sem večina) si želi to dejanje snubljenja. Pa jim partner tega ne da in ženskam posledično nekaj manjka.
…Še enkrat preberi, kaj pišeš – nabuloze, skratka, sam sebi nasprotuješ – govoriš o pozornosti, piki na i… itd. Odloči se, kaj misliš, da poroka pomeni.
Tvoj “izum”:
Ampak večina žensk (da ne boš spet mimo udarila – napisal sem večina) si želi to dejanje snubljenja. Pa jim partner tega ne da in ženskam posledično nekaj manjka.
Po tvojih pisarijah sodeč si še zelo mlad, ker kot smo že milijon x povedali:
partnerja komunicirata, se poznata …itd … in govoričiti o tem, da ženski manjka “dejanje snubljenja” je povsem mimo.
PS: limonade glej po tv-ju …
Vse sem jasno napisal. Tebi pa ni razumljivo.
Ne govorim poroki (ne civilni, ne cerkveni). Že stokrat napisano.
Govorim o snubljenju, ki je del tiste pozornosti, ki si jo ženska želi globoko v sebi (ko seveda govorimo o parih, ki imajo kvalitetno vezo).
Mi je žal, da si (če si zares ženska) izgubila stik s svojo žensko platjo.
Ne, nisem se zapletel.
Snubljenje je en del tiste pozornosti, ki si jo ženska želi. Gre za oboje. Le, da je snubljenje bolj konkretno dejanje pozornosti.
Saj ni treba da se poročita, saj pravno gledano (kolikor vem) ni razlike med izvenzakonsko in zakonsko skupnostjo.
Gre za tisto potrditev, ki jo ženske (večina njih) želi, da se potrdi želja po bivanju drug z drugim. Saj ni nujno, da greš na kolena in pokažeš prstan z vprašanjem ali se boš poročila z mano. Lahko rečeš kaj drugega.
Saj vem, da se beseda snubljenje zelo povezuje s poroko. Ampak tudi, če jo zasnubiš, ni nujno da se civilno poročita. To sploh ni nič na pol. Ženske pač imajo rade to pozornost in snubljenje je ena izmed teh.
Če pa katera noče, potem ni treba, a ne. Veliko pa jih hoče poroko in moški s katerimi so pa tega ne vidijo. Pa tudi, če bi se potem pozneje dogovorila, da se ne bosta poročila si take ženske želijo snubitev. Saj gre za nekaj globljega in ne za nek površen obred.
Ej, zdaj pa nehaj bluziti! Ko ti pokažemo to tvojo nedoslednost,pa začneš s še večjimi “izumi”. Se ti ne zdi, da si si ustvaril svoj svet, v katerem tvoje ženske samo sanjarijo o princu na belem konu, ki jim poljublja noge in seveda neskončno hrepenijo po vrhuncu – aktu snubitve. Karkoli drugega ni mogoče – je ženska ziher možača, nima prave zveze oz. ni sposobna imeti dobre zveze, a ne? 🙂
Ma, saj, kot že povedano v začetku -TI imaš probleme, ne druge ženske (in moški)! Ti reflektiraš svoje predstave in želje na druge in bognedaj, če katera ženska ne misli tako -ti podre tvojo pravljico. Tista je malo čudna oz. ni v stiku s svojo žensko platjo, a ne? Ma, dobro, samo da si ti s svojo! :-DDD
Eh, pa spet opletaš s svojo predstavo o tem, kaj si ŽENSKA želi. Pa če se na glavo postavljaš – če poznaš mogoče eno žensko, še ne pomeni, da si pa sedaj ekspert za vse ostale! Čimprej se boš sprijaznil s tem, bolje bo zate! 🙂
:-))) Joj, pa ti to resno verjameš, da si tista, ki jo zasnubiš (in reče da seveda:-) ), ne želi res tudi poročiti?!? Joj – če je na tem tvoja ženska, potem bo pa najbrž hudo…
Eh no ja, ali si tako mlad, ali pa tako naivno slep, da ne vidiš vsaj približno realnega sveta?
:-)) ma, kar ne morem verjet – žensko vprašaš, če bi se poročila s tabo, potem pa ji rečeš, da saj to še nič ne pomeni (da se bosta tudi res poročila), samo je pa tak romantičen moment, da si ga moral izkoristit :-DDD
[/b]
Ta je res dobra ja – potem pa reče, saj je bil samo hec – no, v tem primeru pa res, razumem razočarano žensko, ki
jo pravzaprav zavajaš. Obljubljaš, potem pa pustiš na “suhem”.
Skratka, pripadnosti nekomu dokazovati samo in le s poroko, je že davno preživeto. Bilo pa je včasih – par desetletij nazaj – potrebno s poroko “narediti pošteno žensko”. Tako se je reklo. Dandanes pa s človekom živiš – in to je zame tisto, kar mi daje potrditev.
Če kdo bluzi si to ti. Ne znaš jasno brat in razumet.
Nisem nikjer rekel, da jo zaprosiš za poroko, potem pa rečeš saj sem se samo hecal!! Če tako razumeš, potem je jasno, da površno bereš.
Sicer pa ta tema govori o snubitvi, potem so pa navalili vsi tisti, ki jim poroka in snubitev nič ne pomeni in smetijo to temo. Na koncu pa še pišejo, da če koga snubitev ne zanima naj zapustijo temo.
Višek ignorance – kaj naj drugega rečem.
Kaj pa če si ženska želi, da jo partner zasnubi in bi se rada poročila z njim?
O tem govori ta tema. In jaz pravim, da so ženske bolj čustvena bitja in nisem se zmotil, saj moje izkušnje in izkušnje drugih moških to samo pritjuje.
Pusti tiste, ki nočejo. O njih ni govora. Govora je o tistih, ki hočejo, pa partner tega ne naredi.
Vidva pa samo kradeta temo, ker sta izgubila vero v lep odnos in smetita to temo. Iz vaju kot da veje sovraštvo do lepega, romantičnega, do pozornosti, do snubitve… Če sama nista bila deležna ali deležna kaj takega še ni treba bruhat po ostalih udeležencih.
Poleg tega je življenje poleg razumnosti, odločnosti tudi romantično na svoj način. Seveda ne za tiste, ki so izgubili ta del sebe. Tisti kar nehajte pisat po temah, ki vas ne zanimajo. Njadite si druge teme.
Izjemoma se tu vključujem, ker sicer ne sodelujem v tem forumu – “Gre za zaprositev” te čisto razumem, vendar pa mislim, da bi se morala zunajzakonska partnerja o tem vprašanju že zdavnaj pogovoriti, še preden se začnejo rojevati otroci. Zakaj to pišem, ker marsikatera partnerica misli, da če bo rodila otroka, da potem se bo pa že poročil. In, ker ni tako pri prvem, upa da bo pri drugem. Zato mislim, da bi že na začetku veze morala oba dati karte na mizo – ali bova koruznika v nedogled ali pa se bova poročila…
Si se malo izgubil, a? 🙂 Kot prvo – si ti avtor teme? Če ja, potem sploh ne veš, kaj bi rad povedal. Ampak ok, izhajam iz tega, da nisi. Torej – kaj piše v prvem postu? Aja, nekako avtor izhaja iz predpostavke, da se vse ženske želijo poročiti in da je stanje neporočenosti pri paru, ki je skupaj že veliko let in ima otroke, nekaj nenormalnega, nedokončanega…da sta ti predpostavki na trhlih tleh, je menda jasno, a? 🙂 Hehe, pa še hud problem je kakršno koli drugo nazivanje partnerja (kot pa žena in mož), ampak pustimo to.
Ti pa v svojih postih pišeš enkrat eno, drugič drugo (kot ti je povedal/-a že bzveze). Pravzaprav se mi zdi, da ti ni ravno jasno kaj sploh pomeni beseda snubitev?!? Heh, ženska samo hrepeni po tem, da jo moški zasnubi – torej vpraša, ali bi se poročila z njim (to namreč pomeni to), da pa potem dejansko pride do poroke, pa ni tako važno?!? Ha, v katerem svetu že?!? 🙂 To je totalno naivno, in če ti to res verjameš, potem si pa res naivnež na kubik!
Pa se imej potem dalje za nekega Frauenversteherja. 😀 Joj, si pa res kilometre daleč, kljub tvoji, “ženski” plati, ki jo filaš s zgornjimi filmčki. Žal, tako je.
No, da se vrnem na temo – ja, je hudič, če sta skupaj dva, ki imata različne poglede na poroko. Ampak, kot je že bzveze napisala, pa sedaj še Antilopa – to je stvar pogovora takoj na začetku zveze! Seveda obstaja tudi možnost, da si pa kdo kasneje premisli, ampak vseeno potem ni tako tragično, kot pa če sta že v štartu čisto na nasprotnih straneh. Da pa nekateri (ženske in moški) čakajo na svojega partnerja, nimajo pa jajc, da bi pa sami kaj storili – ja, potem pa naj čakajo dalje, a ne? 🙂
Bistveno je, da si morata oba želeti poroko in ne da je partner primoran partnerico “zasnubiti”, da je mir v bajti. Da mu ona potem po vsaki poroki svoje znanke, sorodnice, prijateljice govori – lej, onadva pa sta se le poročila. :)) Če je v vezi vse o.k., ni potrebno, da sta osebi poročeni in včasih je potrebno tudi popustiti. Sicer pa se nekateri morajo navaditi, da ni mogoče vsega imeti v življenju. Nekateri se poročijo, pa ne morejo imeti otrok. Drugi se spet ne poročijo (živijo na koruzi), pa imajo otroke. Torej, treba je biti srečen s tistim, kar imaš, ker nikoli ne boš imel vsega.
Sama pa od moškega nikoli ne bi pričakovala neke filmske, teatralne snubitve. Lahko bi me vprašal na čisto preprost način.
Pa včasih vsak od nas potrebuje pošteno brco v zadnjo plat, da naredi kaj večjega, nov korak, obrne nov list.
Ne samo pri poroki, tudi npr. pri študiju, osamosvajanju, menjavi službe, odločitvi za otroke …
In verjetno lahko govorimo tu o ženskah in moških.
Zato pa je fino, če imamo partnerje, ki nas občasno potegnejo naprej – seveda ne v popolnem nasprotju z našimi željami in potrebami, ampak tako malo za vzpodbudo. :))
LP,
Lenka
Ja, tudi mene zanima kako v starejših letih rečete v javnosti svoji partnerki, sploh ko jo omenite v tretji osebi.
Torej:
1. Svoji ženi bi rad nekaj kupil ?
2. Svoji ljubici
3. Materi svojih otrok
4. Sopotnici
5. ????
A greste urejati kakšne uradne zadeve (bolj malo verjetno, ampak ok) in poimenujete svojo drago (pri 50ih) PUNCA??
Ko se pa z znanci pogovarjate, pa rečete najbrž; S “svojo dolgoletno partnerko, s katero si deliva dolgoletne izkušnje in ljubezen” sva bila na morju ??
Mhm, najbrž so besede “s staro” ali “z babo” na sporedu?
Aja, pa še to…. Zunajzakonska skupnost! Izvenzakonska skupnost je za istospolne pare in more biti registrirana… Za avtorico, ki je uporabilo drugo besedo.
Jaz imam sicer moža ;), če pa ne bi bila poročena, bi pa uradno rekla “partner”, privatno pa bi ga imenovala po imenu.
Meni osebno je pa najgrše, če se partnerja ali zakonca v pogovorih z drugimi označujeta z “moj”, “moja” ali “naš”, “naša”; varianta: “Z mojim greva na morje.”
To se mi zdi pa res prostaško, posestniško, kot da iz človeka izcuzaš vso osebnost in vsebino in ga degradiraš na raven nekega brezumnega spremljevalca oz. celo lastnino.
No, ni mi všče, skratka. ;))
LP,
Lenka
Joj, s čim se nekateri obremenjujete?!? :-)))
Jaz za svojega življenjskega sopotnika uporabljam ime, če pa ga ne poznajo, pa dragi, včasih pa tudi “moj”. In kaj je tu PROSTAŠKEGA?!? A če rečeš MOJ MOŽ, je pa to čisto nekaj drugega, pa čisto nič posestniško?!? Ja, itak! 🙂
Sori, takšno razmišljanje pa je res omejeno!
Prazaprav mi je čisto vseeno kako drugi kličete svoje partnerje, može, žene, pomembno mi je samo, da midva uporabljava nazive oz se kličeva tako, kot je nama všeč.
Živjo,
nikar se ne počuti tako napadene. Vedno zagovarjam tezo, kakor komu ustreza. 🙂
Meni pa oznaka “moj” ni niti približno všeč in je za svojega moža še v življenju nisem uporabila pa je verjetno tudi nikoli ne bom.
Zakaj tako menim?
Če človeka poimenuješ po imenu, v tem zajameš vsega njega. Ko mene imenuješ Lenka, poveš o meni vse, vse kar komur pomenim, vse, kar jaz sem ali si domišljam, da sem, je zajeto v tem imenu. Vsa moja preteklost, ves moj značaj, vse funkcije, kar sem. Nekomu sem Lenka – žena, drugemu Lenka-hči, spet tretjemu lenka-kolegica, četrtemu Lenka-zaposlena, petemu Lenka-moderatorka. Bolj popolno kot s tem imenom (sploh če dodaš še priimek) me ne moreš opisati. Lahko rečeš, una punca, ki je moderatorka na forumu Poroka in včasih ponudi kak modni nasvet in ureja stran Fashionista.si in tako dalje (da ne grem v bolj osebne podrobnosti), a noben opis, ne glede koliko pridevnikov, samostalnikov… dodaš, nikoli me ne bodo opisali bolj jasno in bolj v popolnosti kot moje ime in priimek. Poveš to, pa je vse jasno.
Če človeka poimenuješ “moj mož”, “moja žena”, “moja sestrična”…, ga poimenuješ po funkciji, ki jo ima v tvojem življenju. Poleg tega, da je tvoj mož, je lahko še npr. fotograf, lahko je dober oče, lahko je strasen ribič … Skratka poleg mojega moža mu dopuščaš biti še tisoč stvari.
Če pa uporabiš samo “moj”, pa ga po mojem mnenju popolnoma olastniniš, mu ne dopustiš nobene druge funkcije, kot to, da je tvoj. Dobro, lahko tudi tako razmišljaš o vajinem odnosu, vprašanje pa je, koliko je to ok. Saj veš, kako otroci vpijejo za igračko “to je moje” ali najstnice “to je moja soba”. Tu ni dopuščeno nobene debate, nihče drug nima nobene pravice do igrače, do prostora, ker je svojina izražena tako strastno.
Tako pač jaz vidim zadevo. Seveda pa se popolnoma strinjam s tem, da se vidva kličita, kakor vama je všeč. Popolnoma vajina stvar. Kot sem jaz povedala popolnoma svoje mnenje in pogled na to.
Mi je pa všeč, da na tem forumu enkrat debatiramo, ne le beremo dolgočasnih vrstic o že prevečkrat prežvečenih temah.
Lep večer vsem, prav prijetno se je ohladilo. :))
LP,
Lenka
A se ti ne zdi, da ta dva odstavka ne gresta skupaj?!?:-) Če rečeš MOJ MOŽ npr. je širše poimenovanje, kot pa če rečeš MOJ?!? 🙂
Če se še tako trudiš, pač to ni smiselno. Če uporabiš prvo poimenovanje, ga avtomatsko OMEJIŠ na določeno funkcijo, če hočeš, ga omejiš na tvojega (torej gre za vprašanje lastnine:-)) in na funkcijo, ki jo opravlja v tvojem življenju (funkcijo moža:-)). Pa pri tem ne poveš POPOLNOMA NIČ o njegovih morebitnih drugih funkcijah. V drugem primeru pa ga omejiš na tvojega (torej rešuješ samo lastninsko vprašanje:-)) in nič drugega. Torej s čim že bolj omejuješ?!? 🙂