Moški

Itak, s svojo večno posesivno prijaznostjo do sinčka mu ustvarijo pogoje v katerih on “dojame”, da do njih ni treba bit prijazen, ker so one itak vedno prijazne s tabo. Seveda se to lahko dogaja le ob odsotnem očetu zato mamica izživlja svoje čustvene potrebe pri svojem sinčku-rabi ga.[/quote]

Posesivna mati praviš torej? hmmm, potem pa morda oče niti ni bil tako slab, saj je sinu le dal zgled kako se ubraniti posesivnosti.

Ne vem, ampak vidva poskušata tu vso krivdo prevaliti na žensko. Pa menda ja nista tudi vidva sovražnika žensk?[/quote]Aha, ti iščeš krivca? Sem mislil, da te samo razlogi zanimajo……
Krivca sta itak starša, ker sta se zgolj “sparila” kakšnega globjega čustvenega odnosa pa nista bila sposobna ustvarit in ceno itak plačajo otroci.

Sedaj pa odsodite sodnik 😉

Dr. Anton Trstenjak je rekel:

V zakonu je bolj pomembno biti dober kot pa imeti prav.

Po mojem mnenju lahko to velja tudi za vsako obliko zveze med moškim in žensko.

Iz te teme pa je nekako razvidno, da se v zvezah vse trudite imeti prav. Bodite še malo dobre 🙂

Posesivna mati praviš torej? hmmm, potem pa morda oče niti ni bil tako slab, saj je sinu le dal zgled kako se ubraniti posesivnosti.

Ne vem, ampak vidva poskušata tu vso krivdo prevaliti na žensko. Pa menda ja nista tudi vidva sovražnika žensk?[/quote]Aha, ti iščeš krivca? Sem mislil, da te samo razlogi zanimajo……
Krivca sta itak starša, ker sta se zgolj “sparila” kakšnega globjega čustvenega odnosa pa nista bila sposobna ustvarit in ceno itak plačajo otroci.

Sedaj pa odsodite sodnik ;)[/quote]

Če se ne motim, sta na razloge in njihove vire napeljevala in kazala najprej vidva, ne jaz 🙂

Najbrž je težko biti dober, če partner nima prav 😉

Najbrž je težko biti dober, če partner nima prav ;-)[/quote]A to si mislil na tisto:
V zakonu ima eden vedno prav, drugi je mož….. , a? :))))

Marsikdaj je treba biti dober, čeprav partner nima prav, da zveza lahko obstane…

Večinoma se namreč govori o zapiranju pokrova školjke, stiskanju zobne paste, pospravljanju umazane obleke in podobnih butarijah, ki pa za obstoj in funkcioniranje neke zveze niso ravno bistvenega pomena…

Tako razmišljajo slabiči brez hrbtenice.

Najbrž je težko biti dober, če partner nima prav ;-)[/quote]A to si mislil na tisto:
V zakonu ima eden vedno prav, drugi je mož….. , a? :))))[/quote]

Načeloma 🙂

Vse našteto so bolj ali manji izgovori tistih, ki so se partnerja naveličali.

Aha, ti iščeš krivca? Sem mislil, da te samo razlogi zanimajo……
Krivca sta itak starša, ker sta se zgolj “sparila” kakšnega globjega čustvenega odnosa pa nista bila sposobna ustvarit in ceno itak plačajo otroci.

Sedaj pa odsodite sodnik ;)[/quote]

Če se ne motim, sta na razloge in njihove vire napeljevala in kazala najprej vidva, ne jaz :-)[/quote]
Kakorkoli, nihče od naju ni rekel, da je odgovorna le in samo mama, če se je že tako komu bralo. Hvala, ker si opozoril. 😉
Ko pa si že omenil, da mu je oče dal zgled, kako se ubraniti posesivnosti, pa se ne morem strinjati. Kot vidiš se fant brani prav vsake, ker se mu vsaka (razen mame) zdi preveč posesivna oziroma pač zoprna. Verjeto ga spominja na očeta na nek način. Nobeden od staršev mu ni bil nek dober zgled, ker sta bila oba preveč ekstremistična v svojem vedenju.

Za ene je to pač eksistenčnega pomena. Vsak se naj sam odloči, kaj mu je bolj pomembno. Ne vem pa, če se vsak tega zaveda. Eni naivno verjamejo v neko brezpogojno ljubezen. “Delal bom, kar mi bo pasalo in ti ima da me ljubiš brez ugovora in jamranja”.

Če se ne motim, sta na razloge in njihove vire napeljevala in kazala najprej vidva, ne jaz :-)[/quote]
Kakorkoli, nihče od naju ni rekel, da je odgovorna le in samo mama, če se je že tako komu bralo. Hvala, ker si opozoril. 😉
Ko pa si že omenil, da mu je oče dal zgled, kako se ubraniti posesivnosti, pa se ne morem strinjati. Kot vidiš se fant brani prav vsake, ker se mu vsaka (razen mame) zdi preveč posesivna oziroma pač zoprna. Verjeto ga spominja na očeta na nek način. Nobeden od staršev mu ni bil nek dober zgled, ker sta bila oba preveč ekstremistična v svojem vedenju.[/quote]

Če prav razumem, ločitev po tvojem prepričanju absolutno ne pride v poštev oz. je v vsakem primeru ekstremistična? Še posebej, če se za tak korak odloči moški?

Saj dobro veš o čem govorim. :))
Ločitev je le posledica tega vedenja in to zelo logična. Oče je lahko prisoten tudi, če se dva ločita ampak pri določenem vzorcu ljudi je le to nemogoče pričakovati. Enako nemogoče, kot to, da si otrok pri 3 mesecih ni sposoben zavezati čevljev.
Dovolj odgovoren oče je prisoten tudi ob ločitvi, neodgovoren pa jo raje pobriše. Seveda je na drugi strani tudi neodgovorna žena, ki le k temu običajno še dodatno pripomore, s tem ko očetu ali prepreči sodelovanje pri vzgoji ali pa mu kako drugače onemogoča približevanje. Pri nekateri očetih pa niti to ni potrebno.

Vse našteto so bolj ali manji izgovori tistih, ki so se partnerja naveličali.[/quote]
Ali pa se zaradi svoje obsesije in “popolnosti” prej ali slej bodo naveličali.