Moti me da komentirajo moj nacin zivljenja
Se se komu dogaja, da ga zmoti, ko ljudje pretirano komentirajo njegov nacin zivljenja?
Star sem 27 let, zivim sam v hisi ki sem jo renoviral, imam OK sluzbo, s solidnim prilivom, nekaj prijateljev in puhastega macka. Vsqk mesec si privoscim kaj zase, obleke, roze, kaksno malo boljso kozmetiko, ob vecerih rad spijem kaksen kozarec vina/penine, si kupim tortico in kar hedonisticno zivim.
Ljudje in znanci se vedno bolj “spotikajo” ob moj navin zivljenja; ces da prevec zapravim, prevec pijem, komentirajo cene izdelkov v mojemu zivljenju, moj odnos do ljudi (ne maram prevec ljudi, nisem prevec clovekoljub nasplosno), da swm fin, prevec napadalen v komunikaciji itd.
Se se kdo srecuje s cim podobnim? Res mi gre na zivce, da vidijo le lupino, nihce pa ne sprejme tega, da mi je tako OK… Mislim, jaz se nikoli ne vtikam v to kako ljudje zivijo, naj ima vsak po svoje.
Ako bi bili dejansko zadovoljni s svojim življenjem, komentarjev niti opazili ne bi.
Tako si pa ženete k srcu osnovo za človeško kalvarijo.. kot so že antični grki ugotovili, da je dejanska tragedija prav to, da živite življenje, tako kot drugi hočejo.
Ja morda res, se strinjam z vami. Pa vendar, kaj imajo drugi opraviti z mojimi zeljami in tem kaj si jz zelim in kako zivim?
Ni tako da vsak zivi svoje in po svoje in kaj koga deugega briga kako? Saj pravim, da se sam nikoli ne zapletam v to, kako kdo zivi. Te komntarji prihajajo iz strani ljudi, ki nimajo z mano nobene veze in jz ne z njimi, v resnici. Zato me je to zdaj v zadnjemu casu malo zbodlo – meni je v zivljenju OK, lahko bi bilo boljse. Slabse pa tudi; samo ne razumem tega vtikovanja in pametovanja, kako bi nekdo moral zivet.
Pozdravljen,
Od pamtiveka je tako, da ljudje opazujejo kaj kdo ima kaj nese, kako živi, kakšen ima nekdo odnos do ljudi itd.. Moj nasvet je, da se požvižgaš na te ljudi in se distanciraš to je moj prijateljski nasvet tebi. Kaj si kdo misli o tebi oz komentirajo tvoj način življenja sploh ni relevantno, ti živiš po svoje in imaš svoja pravila.
Tole, da si preveč napadalen v komunikaciji, mogoče ne bi bilo slabo malo razmisliti in se iskreno pogovoriti sam s sabo.
No, jaz se ne strinjam, da te komentarji ne morejo prizadeti, če v sebi veš, da imaš prav. Normalno, da te, če ne zaradi drugega, ker se dejansko nimamo pravice vtikovati v stvari, ki nikomur ne škodijo. Pripravi si nekaj duhovitih, odrezavih odgovorov, da pokažeš svojo samozavest, pa se bodo mogoče naveličali.
Recimo že bi kaki ženski gnjavili, naj si vendar obleče modrc, ker ji dojke visijo, bi ona lahko rekla, da si pač pušča dolge.
Če ti očitajo, da preveč zapraviš, reci, joj, oprosti, verjetno bi res lahko rešil lakoto v Afriki, če si ne bi kupil tega vina.
Kakorkoli že, če boš kdaj namesto kosa dragega oblačila prispeval za kako prilagojeno tipkovnico za slepe, invalidski voziček, tricikel za otroka s PP, pa tudi ne bo nobene škode … Tudi to je ena oblika užitka, če hočeš, oziroma notranjega zadoščenja.
Hvala za komentar, si me posteno nasmejala ob odgovoru glede nedrcka! Hvala! 😀
V komunikaciji sem res vcasih malo odrezav, ampak nikakor napadalen – vsaj zdi se mi da ne, sem raziskoval ze to podrocje, vendar se mi zdi, da kljub odrezavosti in nekoliko bolj dominantnemu nastopu, ljudi ne uzalim. Kar se teh komentarjev tice, je pa res, da me iztirijo in temu pripisujem ocitke o osornosti.
Ja, se absolutno strinjam. Se bo slisalo morda kliše, pa vendar sem ze tudi kdaj kaj namenil pomoci potrebnim, sodeloval z organizacijami, ki organizirajo poletne oddihe za tiste, ki si tega ne morejo privosciti… Res gre za eno posebno olajsanje oz., zadovoljstvo.
Da ne odplavam prevec… Sprasujem se, kje je meja, do katere lahko pustimo ljudi, da brez slabe vesti sodijo kogakoli, glede na njegiv nacin zivljenja. Kdaj smo postali tako zelo povrsni in zakaj ima to sploh kaksno vezo s tem, kaksen je clovek?! Ali mislis/mislite, da se soljudje bojijo ljudi, ki si privoscijo kaj zase? Je lahko to razlog, da sem npr., samski in se nikakor ne ujamem z ljudmi?
Forum je zaprt za komentiranje.