moti me narečje
Spoštovane, spoštovani,
narečja so vendarle ja naš pravi, edini živi jezik, ne pa knjižna slovenščina, ki je povsem nova tvorba in kakor taka umeten jezik. Menim da bi morali naša domača, stara narečja precej bolj negovati, prej kakor se za vedno izgubijo v poplavi tujk ter moderne slovenščine.
Aja,on je buksel ,ti si pa lepa in pametna.
Kaj pa je to takšnega,če ga motijo narečja?Popolnoma nič.
Jaz sploh ne bi marala takega fanta,ki bi mi po kranjsko-gorenjsko govoril-rekva,djava.pršva.
Takoj ga odpikam in taki pri meni ne pridejo v poštev.
Spoštujem narečja,ampak vse do neke mere.
Če smo vsaj malo izobraženi,kulturni in omikani,potem se to odraža tudi v besedišču.
Ne maram polikanca,ki govori knjižno ,nenaravno slovenščino,ampak-rekva,djava in pršva je tudi zame preveč…[/quote]
ti buksa prifuknjena, zabita, smrdljiva – v Kranju se ne govori na V, zabij si to v butasto kišto od glave mozoljasto!!!
Aja,on je buksel ,ti si pa lepa in pametna.
Kaj pa je to takšnega,če ga motijo narečja?Popolnoma nič.
Jaz sploh ne bi marala takega fanta,ki bi mi po kranjsko-gorenjsko govoril-rekva,djava.pršva.
Takoj ga odpikam in taki pri meni ne pridejo v poštev.
Spoštujem narečja,ampak vse do neke mere.
Če smo vsaj malo izobraženi,kulturni in omikani,potem se to odraža tudi v besedišču.
Ne maram polikanca,ki govori knjižno ,nenaravno slovenščino,ampak-rekva,djava in pršva je tudi zame preveč…[/quote]
ti buksa prifuknjena, zabita, smrdljiva – v Kranju se ne govori na V, zabij si to v butasto kišto od glave mozoljasto!!![/quote]
je napisala najhujša primitivka na monu…
Ejga, kakšna tema, čuj 🙂
Rojen sem bil na Primorskem in več kot polovico življenja preživel tam in ne vem zakaj bi se moral zaradi drugih ljudi zdaj pretvarjati, da sem nekaj kar enostavno nisem. In jaz bom naše “g”-je in “ste”-je fural do onemoglosti pa kjerkoli že sem. Nalašč! In ne boste verjeli koliko ljudem v moji lastni službi, a tudi drugod, se to zdi presneto simpatično.
“O, Primorec v centru Ljubljane, to pa je popestritev, kar še malo govorite, cel dan bi vas poslušala”.
Je pa seveda res, da je moja prijaznost nenarejena in da povečini znam najti pravo besedo ob pravem času. No, za tiste finoče, ki menijo, da so nekaj več, če imajo boljši avto in v denarnici par evrov več (pa na čisti ljubljanski pedigre ne gre pozabiti) mi pa seveda maha.
Nekatera narečja so res “trdovratna” in so opazna v govorici posameznika, čeravno se, denimo v formalnih situacijah zelo trudi, da bi govoril splošno pogovorni jezik. V javni komunikaciji pa nekako velja za sprejemljivo, če je govorec razumljiv, četudi je v njegovem govoru mogoče zaznati značilno narečno melodijo ali kaj podobnega. Ni pa najbolje, če uporablja narečne besede, ki so večini neznane.
…da boš prej videl zelenega psa kot dobrega primorca 🙂
Hec na stran, meni so vsa narečja, z rahlo izjemo gorenjskega -fajn. Ni mi pa všeč, ko nekateri začnejo nalašč še bolj zavijati, ko pride v pogovor še kdo drug. Meni to deluje nenaravno in me rahlo odbija. A nisem poročena z njimi, tako da mi je kul. Spoštujem vsa narečja, ne maram pa, da me dajejo v nič, če slučajno kdaj ne poznam izraza kot so calzete, britof ipd fore, ter se mi smejijo.
Ja, sem ljubljančanka, občasno uporabljam “kva”, najraje pa “kaj? prosim? kako?”, ostalih ljubljanskih popačenk ne poznam in si drznem reči, da jih ne uporabljam. Bi pa jih rada prebrala tu na netu, ker me res zanima kakšne so in zakaj je ljubljanščina tako grozna.