Takole, zdaj moram pa še jaz eno temo odpret, ko se že ravno tu naokoli sprehajam. Me je na tole Hedvika s svojim prejšnjim postom napeljala. Bom poskusila takole začeti. Nekako sem zadnja leta upala, da me je pamet srečala, da nisem navdušena več le nad komedijami, ampak sem začela gledati tudi drame. Pač v sili hudič še muhe žre, ker dobrih komedij ne snemajo več. No, pa takole mimogrede sem potem tudi ugotovila, da drame znajo biti ena zelo fejst zadeva. Problem je sicer, če greš kdaj takole sam v kino, pa potem ravno v zadnjem prizoru dokončno udarijo, tebi pa potem, kako neumno, iz ne vem kakšnega razloga stopijo v oči solze, a oni v kinu že naslednjo sekundo prižgejo luči. Na ful. In kam naj potem gledam? V tla, kot da sem ne vem kaj izgubila? No, pa da nadaljujem. Zateženih dram nisem nikoli marala. Potem pa, to verjetno pride z leti, začneš gledati tudi kaj takega. Pa da povem, da film, ki me je zadnje čase navdušil in mi veliko pustil, je bil normalno Almodovarjev GOVORI Z NJO. Film za oblizniti si vseh 20 prstov, pri katerem uživajo vsi čuti, barve so fenomenalne, da o glasbi ne govorim. Zgodba tudi. Vse skupaj je torej ena velika umetnina, po mojem okusu. Sedaj tu ne mislim razglabljati, zakaj film ni nominiran za oskarja za tuji film. Skratka, par dni po tem sem šla gledat Ujemi me, če me moreš (saj vem, da je čisto drug žanr), ampak mi je bilo, še pod vtisom Almodovarja, čisto brez zveze.

No, potem pa pride dan D. Kljub temu, da v pubertetniških letih nikoli nisem marala finskih filmov, ki so jih včasih kar nekaj vrteli na TV, pa njihov jezik mi je še bolj antipatičen od madžarščine, si jaz omislim, takole malo za razvedrilo, da grem gledat MOŽ-a BREZ PRETEKLOSTI. Ma, če je nominiran za tujega oskarja, valda ne more biti slab. Ampak, Bog pomagaj! Pa da ne bo kdo mislil, da nisem zdržala do konca. Sem gledala, že zato, ker sem plačala, pa ker me je zanimalo, če bo zadeva le prerasla v kaj večjega. Film posnet, kot bi bil iz tridesetih let. Ne rečem, prizor, ko pride odvetnik ponj na policijo, je bil dober. Nič nimam proti počasnim filmom. Saj med gledanjem sicer še nisem tako razmišljala, sem se vklopila. Vendar po ogledu pa že nekaj dni razmišljam, kaj sem jaz sploh šla to gledat. Pa kaj ima ta film sploh skupnega z oskarjem. Označen je za umetniški film. Torej iste kategorije kot Govori z njo. Prvi siv, drugi poln barv. Ne rečem, saj z zgodbo ni bilo nič narobe… Zdaj pa razmišljam, da očitno še nisem dovolj zrela za take stvari. Pa se sprašujem, ali sploh kdaj bom.

Da ne rečem, sem morala kmalu potem zato, da si malo dvignem cukr, it gledat, ahm, 2 tedna za ljubezen.

Hm, zanimivo.

Jaz sem tudi imel včasih predsodke do filmov, ki niso bili angloameriškega izvora. Ampak.

Potem sem imel priložnost gledati nekaj Iranskih in nekaj Indiskih filmov. O naslovih nimam več pojma. Toda, bil sem navdušen. Res niso to spektakli, vendar so zgodbe res “nore” in te ne pustijo niti na WC. Žal ne najdem nič več kaj takega v videotekah. Smrk.

Drame imam rad tudi jaz, vendar le take, ki se čim bolj približujejo pravemu realizmu, ne maram pa nizkoproračunskih zgodb po resničnih dogodkih.

Moji dve naboljši drami: Schindlerjev seznam (sicer bolj vojni) in pa Philadelphija.

Ne, saj ne drži, da ne bi marala neangloameriških filmov. Recimo francoske pa nemške imam že po osnovi rada. Zelo lepe občutke mi je recimo pustila AMELIE. Vendar, a veš, ta finski film je bil pa zame kar nekaj. SCHINDLERJEV SEZNAM ima zame eno napako – kot v glavnem vsi Spielbergovi filmi je predolg. Pred leti sem ga vzela v videoteki (takrat, ko smo se to še šli), pa sem ga zaradi dolžine gledala 3 dni skupaj. In potem vsa zadeva zvodeni. PHILADELPHIA je bila pa absolutno zelo dober film. Sicer mi je vseeno, če je film nizkoproračunski, to mi ne igra neke prav velike vloge. Tudi, če je zasnovana po resnični zgodbi (DAS EXPERIMENT je že bil tak). Če si s tem mislil ala POP TV resnične zgodbe, pa tudi meni ne sedejo. Ampak, a veš, včasih za dvignt cuker je pa tudi kakšna PREATY WOMAN čisto vredu. Drugače pa pri meni po moje še vedno najvišje kotira Benignijevo ŽIVLJENJE JE LEPO.

Ja, film ŽIVLJENJE JE LEPO je enkraten.

Kar se tiče filma SCHINDLERJEV SEZNAM pa najberž veš zakaj je nastal.

Točno si ugotovila, da mislim na POP TV.

“Lahki filmi” so tudi meni všeč, ker se mi ne da vedno 100% razmišljati o zgodbi, in včaših pače pustiti možgane na off. Meni ja bil daleč najbolj všeč Nespečnež iz Sietla. Kako ne, ko pa uživam v vseh filmih Toma Hanksa. Zame najboljši igralec zadnji let.

Si morda gledala film Trumanov Show. Kaj misliš o njem? Je to možno?

Meni se je zdel Mož brez preteklosti genialen. Pogledam praktično vso prebavljivo filmsko produkcijo, ki jo prinese v naše kine, in tale se mi je zdel prava osvežitev. Je pa res vsaj toliko finski kot je Hable con ella španski. Pa ne da bi imela kako posebno afiniteto do finskih. Razočaral me je Hombres felices. Za cukr je pa 2 tedna za ljubezen tudi eden boljših zadnjih časov.
Trumanov show – možno po moje (upam vsaj) ni, se pa zamisliš.
LP

dp, a veš, da ne vem, kaj si mislil s tem, zakaj je nastal Schindlerjev seznam. A obstaja kakšen poseben razlog?

»Sleepless in Seattle« je bila pa tudi meni všečna romanca. Sem si jo letos celo posnela. Ja, pa če smo že pri tem, potem ne moremo pozabiti tudi na »You got a mail« ipd. Tudi jaz rada pogledam filme Toma Hanksa. Kaj pa Forresta Gumpa – si gledal?

Za Trumanov Show pa (sem ga gledala, ja) – hmm… zakaj pa ne bi bil možen? Sicer se človek vpraša, čemu bi se kdo spustil v tako drag in megalomanski projekt in če zaslužek opraviči stroške. Vendar – zakaj pa ne bi bilo možno?

Drugače pa je bil meni (poleg vseh drugih) od romanc všeč tudi Frankie and Jonnie – mah, ne vem več, kako je bilo njej ime.

Aja, ampak tale »Dva tedna za ljubezen« je bil pa bolj tako-tako. Saj se ga je dalo gledati, ampak v tem žanru pa obstaja še mnogo boljšega.

Katarina, osvežitev v tem smislu, da takuh filmov več ne snemajo. :))) Saj ne, da bi jaz hotela ven iz kina, se je dalo gledati. Samo potem – kasnejši učinek name je bil pa porazen. Kaj vem, zgleda, da je nekaj narobe z mano. 🙂

Schindlerjev seznam je nastal ker je Spilberg hotel pokazati trpljenje “svojega ljudstva”. Sploh ni bil mišljen kot komercialni film, vendar pa Spilberg ne zna narediti slabega filma in uspeh ni mogel izostati. Mi je pa zelo všeč prijem črnobele tehnike.

Forresta Gumpa sem jasno gledal. Ampak samo petkrat. Mi je pa zelo všeč tudi Apollo 13 in pa seveda Brodolomec, pa Reševanje vojaka Braneta. Če seveda govoriva o Hanksu.

Zanima pa me, kaj meniš o Titanicu. Mislim filmu.

Reševanje vojaka Braneta :))))
Faca si, dp!!!!!!

Brodolomec je tudi meni zelo sedel na dušo. Mogoče sem v tistem času rabila tak bolj počasen film, ker sem takrat, ko sem ga šla gledat v kino, bila precej zaposlena in posledično natorpedirana. Vem pa, da marsikomu ni bil všeč. Meni zelo.

Braneta sem gledala, ampak nekako mi vojna tematika ne odgovarja preveč. Nekaj drugega so na primer bili tisti Bojevniki, pa še tega ne bi mogla preveč gledat. Ja saj, zdaj samo sebe diskreditiram, glede na to, da se mi je blazno dopadlo “Življenje je lepo” in pa precej je bila gledljiva “Nikogaršnja zemlja”. Ampak – ne vem, tale Brane… ne rečem, da je bil zanič, film je bil dober, ampak, po pravici povedano bi takrat raje gledala Preatty woman. 🙂

Hmmm…Titanic. Sorči, ampak jaz še zdaj ne vem, kaj vidijo ljudje na njem. Da bi ga pa šla celo dvakrat ali pa še večkrat gledat kot nekateri, si pa sploh ne morem zamisliti.

O sami ladji Titanic pa mislim, da se je rodila pod nesrečno zvezdo. :))

Titanik. Za nekatere ljubezenska zgodba, za druge resnični dogodek. Za prve prežalosten konec, za druge preveč solzavo prikazan dogodek.

Preatty woman. Hm. Vse kar mi je ostalo od njega je Roy Orbison.

Nikogaršnja zemlja. Osebno sem razočaran, ampak sem si sam kriv, ker sem očitno preveč pričakoval.

Čeprav nisem za grozljivke, grem danes pogledati Krog. Bom videl.

Hehe, saj pravim, da je preaty woman samo za cukr dvigovat. 🙂 Kadar si depresiven, da te malo dvigne.

Nikogaršnja zemlja, se mi zdi, je bila posneta precej, hmmm, kako naj se izrazim, “populistično”. A razumeš, kaj s tem mislim? Vse prelepo posneto, kljub grdi zgodbi, skoraj tako, kot da bi gledala nek ameriški spektakel. Ne, ne znam se izraziti. Vendar mi ni žal, da sem ga videla in mi je bil vseeno všeč. Zdaj lahko razmišljam o njem tudi malo bolj kritično prav zaradi nedavnega ogleda Bojevnikov. Ti so po mojem mnenju precej bolj realistični (čeprav nisem bila doli za časa vojne) – saj zato pa tudi niso dobili nobene nagrade (vsaj ne, da bi vedela). Naslednja faza filmov pa je po moje že mešanje umetnosti z realnostjo. In po moje je za to šlo pri Nikogaršnji zemlji.

In Krog? Jaz sigurno nisem za take stvari. Potem ne da samo ne morem spati, na splošno me vrže s tira na celi črti. Zato pa gledam drame pa komedije. :)))

Krog. Mi je kar malo nerodno povedati, ampak sem večji del filma zehal, he he. Le tu in tam me je vreščanje najstnic popolnoma predramilo. Res ne vem, kaj ljudje vidijo na tem filmu. Tudi sam nisem za grozljivke, vendar pa je Krog daleč od tega.

Ker sem izbiral med Krogom in 8 Mile, mi je pošteno žal.

Krog ni grozljivka? No ja, ne vem, glede na to, da ga nisem videla. Samo po predfilmu sodeč ni bil ravno ljubezenska drama. :)) Samo vem, da ko so ga moji kolegi gledali, so si menda kar zakrivali obraz (ženski del, seveda) – ampak pri japonski verziji. Drugače pa tudi mene zanima, kaj ljudje vidijo na grozljivkah (kljub temu, da trdiš, da ta film to ni) – zgleda, da jim je življenje predolgočasno. Ne, to me pa res zanima. Če kdo to bere, naj mi pove, kaj vidi na grozljivkah. Adrenalin? Masaker???? Pred leti je od prijateljice brat, ko sta, oba še osnovnošolca, ob vikendih bila sama doma, gledal grozljivke, ampak ga je bilo tako strah, da je vedno klical sestro, naj pride gledat z njim (njej to ni predstavljalo problema). In zakaj jih je potem sploh gledal? Da je lahko naslednji dan sošolcem povedal, da je gledal grozljivko. Edini grozljivki po moje, ki sem ju gledala, sta bili Alien (še pred pričetkom OŠ z očetom v kinu) in Carrie. Mislim, obe sem zmogla gledati do konca, čeprav slednje ne bi še enkrat.

A za 8 mile pa misliš, da bi ti bil všeč? Meni ta glasba (če ji lahko sploh tako rečem) ni všeč. Sem ga pa ravnokar čisto nepričakovano dobila na CD-ju, tako da mogoče si ga bom pa pogledala.

Če mi bo 8 mile všeč ti bom povedal, ko ga bom uspel pogledati, vendar verjamem da bo, saj mi tudi taka glasba “leži”.

Pri grozljivkah omenjaš adrenalin in masaker. Milsim da ni to tisto kar privlači, saj lahko bistveno več adrenalina “dobiš” pri pustolovskih filmih, več masakra pa v vojaških filmih. Tudi sam ne vem, kaj je tisto kar privlači.

Jah, potem se pa sprašujem, zakaj tega jaz ne morem gledat. Definitivno grem raje gledat Ostržka kot pa Krog in podobno (saj grozljivk zdaj v kinu kar mrgoli, še posebej od jutri dalje). 🙂

Hja, odloči se in pojdi gledati Krog. Morda ti bo pa vseeno všeč.

Sicer pa prihaja tudi nekaj komedij, tako da nekaj bo za gledat.

Uh ne, Kroga si pa res ne upam it gledat. Ampak je pa zdaj ene par drugih filmov na mojem seznamu, ki igrajo.

Naprimer?

Uf, rada bi videla GOSPODA SMITHA, v četrtek grem gledat PIANISTA od Polanskega, za OSTRŽKA in morda VROČO BEJBO me je pa kar sram priznati. :))) Dva od teh, ki trenutno igrata v kinu, imam pa na divX-u, pa se ju kar ne spravim gledat (ČUDEŽNO POTOVANJE in 8 MILE). Drugače jih pa zdaj zame pride kar nekaj primernih.