Mož cel dan visi na meni
Moj mož je postal čisto indiferenten. razen v službo ne gre nikamor, še tisto peščico prijatelje, ki ima ne neguje odnosov z njimi. Bliža se 60tki. Trenutno je na dopustu, sama delam od doma že celo življenje. Malo se mi že meša. Otroka moram cel čas opominjati, da naj za boga svetega dela za šolo, možu pa moram tudi kar naprej naloge dajati, saj drugače samo na kavču visi. Nič ni samoiniciativen. Imamo psa, pa še to mu moram reči, naj ga na sprehod pelje, ki pa traja mogoče pol ure. Prav zaposlovati ga moram, ker sam od sebe res prav nič ne naredi. Vidi, da pregorevam, a če mu ne rečem, ne naredi. On bi se cel dan družil z mano. Najrajši vidi, če me ima v bližini. Če jaz ne grem ven, tudi on ne gre. Sem precej samostojna, rada se družim z prijateljicami, če se me kdo preveč oklepa, me začne utesnjevati. To se mi zgodi ob vsakem moževem dopustu, če nikamor ne gremo. Dejansko me utesnjuje. Najsrečnejši je, če pridejo prijateljice k meni na kavo ali če ga vzamemo sabo, ko gremo hodit. Res imam občutek, kot da visi na meni. Zakaj se tako rad druži z mojimi prijateljicami? Naj bo rajši do svojih malo manj indiferenten. Je to kakšna moška hormonska kriza? Depresija? Ne razumem, zakaj je tako red z mano, saj sem tudi jaz rada z njim, ampak rabim tudi prostor za dihanja. Včasih ni bil tak.
Podobno, samo da še ni v teh letih. Prav na živce mi gre. Dve – tri leta nazaj sem bila bolj prepuščena sama sebi, imel je tisoč opravkov. Spal zjutraj do desetih, hodil ven s prijatelji, pa vikend s prijatelji. Prav navadila sem se da ga ni veliko, ko sva bila skupaj je bilo fino, povedala sva si kaj sva počela, kaj je bilo fino, kaj ne. Tudi šla sva skupaj marsikam, ne pa VES ČAS.
Sedaj pa ves čas bi bil z mano, pa zajtrk bi jedel z mano, prej nikoli, pa z mano bi hodil na sprehode, pa ven zvečer bi šel zmano, pa v trgovino bi šel z mano. Prav reči mu moram, da naj mi da malo mira, da želim v trgovino sama…
Poglej, moški smo drugačni kot ženske. V poznih srednjih letih se ločimo na tiste, ki športajo ali se posvečajo svojim konjičkom in tistim, ki ugotovimo, da da je najlepše doma s svojo ženo, da je z njo fino imeti lep odnos saj se bo na stara leta še marsikaj dogajalo. Ko so bili otroci majhni smo moški uhajali od doma, zdaj, ko otrok ni več pri hiši pa ženske zacvetite. velikokrat se res potem zdi, da je tako kot si napisala, da možovi visimo na vas. Vse je v balancu.
Moj bivši v 11 letih nikamor ni šel sam, razen 2x za 3 dni poslovno. Mešalo se mi je. Ampak ni pa bilo nobene intime med nama, da sem zbirala moči nekaj let, da sem ga pustila. Ker pač zvest mi očitno je bil, saj ni nikamor šel. Ampak je doma naredil vse. Moj zdajšnji – katastrofa. Ampak se imava rada, drugače mi to pokaže. Mi gre mogoče to na živce, da se res ves čas hoče božat, objemat, ko je doma. Da ne morem niti dihat. Gre pa kdaj sam kam. Ravno prav. In tudi kdaj dela v tujini, ampak ga ni mogoče par dni. Ravno prav, da imam čas zase.
Super, super, razen jamranja in vseh ostalih dejavnostih, kao nimate rešitve. HA, HA, HA, HA IN ŠE 100X. Najdite se za začetek , kakšno dejavnost, ki je povezana z njim.
Aha, potem pa “cover loverja”. A to pa ne, ker vas preveč z €€€€€€€€€€ napaja.
Ločite se in si najdite, “younger” loverja. Pol pa cash in life na 10000 procentov.
Aha , tudi to ne ….. potem pa ostanite na tem nivoju.
Razumele……………………………………….itak, ne .
( Aja danes je moderno…včasih k si bla in love si pa živela z njim , kot je danes spet moderno v mehurčku.)
O psu pa nebi ????????
Tista s kratkimi živci, 28.04.2021 ob 12:24
Moj mož je postal čisto indiferenten. razen v službo ne gre nikamor, še tisto peščico prijatelje, ki ima ne neguje odnosov z njimi. Bliža se 60tki. Trenutno je na dopustu, sama delam od doma že celo življenje. Malo se mi že meša. Otroka moram cel čas opominjati, da naj za boga svetega dela za šolo, možu pa moram tudi kar naprej naloge dajati, saj drugače samo na kavču visi. Nič ni samoiniciativen. Imamo psa, pa še to mu moram reči, naj ga na sprehod pelje, ki pa traja mogoče pol ure. Prav zaposlovati ga moram, ker sam od sebe res prav nič ne naredi. Vidi, da pregorevam, a če mu ne rečem, ne naredi. On bi se cel dan družil z mano. Najrajši vidi, če me ima v bližini. Če jaz ne grem ven, tudi on ne gre. Sem precej samostojna, rada se družim z prijateljicami, če se me kdo preveč oklepa, me začne utesnjevati. To se mi zgodi ob vsakem moževem dopustu, če nikamor ne gremo. Dejansko me utesnjuje. Najsrečnejši je, če pridejo prijateljice k meni na kavo ali če ga vzamemo sabo, ko gremo hodit. Res imam občutek, kot da visi na meni. Zakaj se tako rad druži z mojimi prijateljicami? Naj bo rajši do svojih malo manj indiferenten. Je to kakšna moška hormonska kriza? Depresija? Ne razumem, zakaj je tako red z mano, saj sem tudi jaz rada z njim, ampak rabim tudi prostor za dihanja. Včasih ni bil tak.