Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek mož je izgubil poročni prstan

mož je izgubil poročni prstan

V bistvu ga je izgubil ravno zato, ker ni hotel z njim delati kot svinja z mehom. Se pač zgodi. Očitno ti še nisi v življenju ničesar izgubil-a?

A potem midva formalno sploh nisva poročena, ker noben ne nosi prstana?

No ste me pa presenetili. Tega pa res nisem pričakovala.

Nisem nikakršen zmaj in zoprna žena.

Dejstvo pa je, da meni poročni prstan pomeni več. Ninakor se ne strinjam, da se ga da nadomestiti z novim ker je edinstven in poklonjen na najlepši dan v življenju. Zato mi tudi ni vseeno da je izgubljen.

Največja neumnost pa se mi zdi, da bi si šel novega kupit

Ljubezni in zvestobe pa tudi ne merim s prstanom, ampak mi predstalja nek simbol.

Seveda, življenje teče naprej, se ne bova zdaj kregala in ločevala (po mnenju nekaterih bi se očitno morala),…. Samo malo sem potožila o moji žalosti.

Pa kot vedno – ko najmanj pričakuješ FORUMCI pluvajo!

Zakaj misliš , da pljuvamo? Ker se pač ne strinjamo s teboj? To ni pljuvanje. pa ne bit žalostna zaradi prstana! Srečno!

tudi jaz sem morala sneti zapestnico, ki sem jo dobila od moža za rojstvo hčere. vtaknila sem jo v torbico, ker je nisem morala nositi zaradi narave dela, je niti nisem pogrešala, čez par mesecev, ko pa sem jo hotela nadeti pa katastrofa. lahko si misliš kako je bil mož jezen, še po 5 letih mi včasih reče “le kam si jo dala”. meni se je paralo srce, jokala sem, norela, pretaknila vsaki kotiček stanovanja, vse, premišljevala kakm sem jo dala, kdaj snela, vse mogoče, pa je vseeno ne najdem.

jasno je da iz torbice ni padla, ker je bil žep na zadrgo, se pa ne spomnim več če sem jo po tisem sploh še videla.

Torej bos zdaj ti imela prstan on pa ne? Kaznovala ga bos tako, da bo do konca svojih dni brez prstana in se bo vedno spominjal trenutka svoje nepazljivosti?

Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.

“Forumci” pač nismo pljuvali, ampak izrazili svoje mnenje. Oprosti, ker večinoma ni enako tvojemu.
Pa škoda, ker ne iznaš izbrati zrnja iz plev in ponucaš en zelo lep predlog…

Jasno da ti ni vseeno, ampak ni pa neka huda tragika. Meni je tudi hudo če izgubi nekdo neko moje darilo, ampak živemu človeku se vse lahko zgodi. Sicer pa, poišči(ta) rešitev da bosta oba zadovoljna. jaz osebno bi kupila novega, recimo ob obletnici poroke bi pa ga dala župniku posvetiti. Seveda če ti to toliko pomeni

“Jaz sem hudimanovo jezna nanj!!!!!”
“…sem res razočarana in jezna …”
“Sem popizdila…”

Tole se žal ne bere, kot da želiš samo malo potožiti o svoji žalosti – bere se kot bes nekoga, ki mu en trapast prstan pomeni več kot človek iz mesa in krvi. Zberi se! Škoda časa in živcev zaradi tega nesrečnega prstana. Možu je moralo biti pa res težko, da je toliko časa hodil kot mačka okrog vrele kaše. Si tudi na drugih področjih življenja tako materialistično usmerjena? Če podariš otroku verižico in jo potem izgubi, bi tudi takole znorela??

Ne gre za pljuvanje, ampak za eno samo preprosto dejstvo: življenje je prekratko in tempo prehiter, zakaj sama sebi uničuješ srečo?

lej, moj ga ne bo nikoli izgubil…ker ga ima vedno spravljenga v original škatlici in na častnem mestu v vitrini:))))

ne se sekirat… a bi blo bolje, da bi prstan nosu pa raje “izgubil” zavedanje, da ti je mož in bi se raje okol za drugimi kiklami podil?

Ni glih povezano z originalno temo, se mi je pa zgodilo nekaj podobnega. Uhan se je izmuznil skozi malo razparan šiv v podlogi torbice…

Mislim,da je najbolje,da gresta skupaj po novega – oz. še bolje, sama mu ga kupi in ga preseneti z njim. Pa ne delaj iz muhe slona,saj to je le kos nakita. Lahko pa izguš moževo ljubezen, če mu težiš zaradi takih brezveznih stvari.

Izgubiti nekaj pomeni, da nimaš pojma, kam si to nekaj dal. Če nimaš pojma, kam si to nekaj dal, in to ne glede na to, kolk inovativen si pri izgovorih (mimgrede – tale izgovor, da je tip prstan dal v žep in da je potem čudežno iz žepa vrez lukenj izginil, je itak na nivoju 5 letnikov), pomeni, da si s tem nekaj ravnal kot svinja z mehom. Da si tip ni upal povedati ženi, pa je po mojem prej zato, ker nima čiste vesti kot znak brezmadežnega ravnanja v zvezi z darilom, ki ga je dobil od žene na poročni dan ter nesposobnosti soočenja s posledicami izgubljanja poročnih prstanov.

Redko se mi kar samo od sebe kaj zgodi.

“ker nima čiste vesti kot znak brezmadežnega ravnanja v zvezi z darilom, ki ga je dobil od žene na poročni dan ter nesposobnosti soočenja s posledicami izgubljanja poročnih prstanov.”

Brezmadežno ravnanje z darilom, nesposobnost soočenja s posledicami izgubljanja poročnih prstanov???! Ojej, ubogi vaši dedci :((((((((((((( Bom tole temo in še posebej tvoje pisanje dala prebrat možu, ko pride domov – da bo videl, kaj bi ga lahko doletelo s kakšno drugo, jezus :(((((((( Da ne bo jamral, ko se jezim zaradi tega, ker mi pomotoma odpelje s sabo v službo še ključe mojega avta 😉

Brezmadezno ravnanje…

Potemtakem je najbolje, da vsi svoje porocne prstane spravimo v originalne skatlice in postavimo v vitrino. Moj prstan je namrec videl ze toliko kreme za roke, peska, cistil, prahu, testa … da je ze sigurno poln greha in umazanije.

Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.

brezmadežno v smislu skrbnega ravnanja s prstanom

Seveda, življenje teče naprej, se ne bova zdaj kregala in ločevala (po mnenju nekaterih bi se očitno morala),…. Samo malo sem potožila o moji žalosti.

Mož je izgubil prstan, ti pa smisel za humor.

Ajoj, kakšna globokoumna definicija :-))) Bravo, res!

No, še en tak…. Včasih bi raje videla, da bi izgubil prstan, če sem čisto odkrita.

Pojma nimam, zakaj si potem izmenjujete v znak ljubezni in spoštovanja prstane pred oltarjem in celo na matičnem uradu, čeprav gre pri civilni poroki zgolj za prenešeni cerkveni kič, ki po moji presoji ne sodi v občinske palače. Menda ne gre zgolj za čredni efekt in menda se tudi kakšna izmed vas zaveda pomena besed, s katerimi si en drugemu natikata prstana.

Pojma nimam, zakaj obstaja forum poroka in na njem 153 postov o tem, kaj vgravirati, kje kupiti in kakšne prstane izbrati.

Pravzaprav se mi mal sanja zakaj vse to. Zato ne razumem, ali gre sedaj za tolažbo žene, ker je mož izgubil prstan, ali za resnično sprenevedanje o simbolnem pomenu daril ter njenega besa in žalosti.

Ne, mislim, da gre predvsem za realen pogled na življenje in ljubezen. Navsezadnje tudi vsa poročna ceremonija s prstani vred ni tako pomembna kot ljubezen. Prej bi rekla, da se sprenevedajo, oziroma to ni dober izraz, da si delajo iluzije tisti, ki tem procesijam pripisujejo prevelik pomen.

Ah, dajte no mir. Čisto vsaka bi se en malčk razburla, če bi mož izgubil prstan.
Ne bi se ločevala ;-), ne delala scen ampak malo razočarana bi pa bla pa pika. Pa niti ne vem točno zakaj, saj ne gledam na prstan in na poroko kot na nekaj svetega. Ravno tako bi bla razočarana, če bi izgubil podarjeno (od mene seveda) verižico al pa …. karkoli pač.
No, bi pa tudi hitro pozabila, ravno tako, kot bo to najbrž tudi žalostna žena.
LP

Ne poznam dedca, ki bi založil vplačan loto listek ali telefonsko številko od bejbe, ki mu je všeč. Zakaj bi mi moralo potem biti tako samoumevno, da se izgubljajo poročni prstani?

Ker ne poznaš mojega moža. On bi založil tudi lastno glavo, če je ne bi imel trdno na vratu. Tudi po otroka je recimo že pozabil iti v vrtec. Uradne zadeve – itak, to je že samoumevno, da ne uredi. Brez potnega lista v tujino – a se mar da potovati tudi s potnim listom? Na smučanje se gre seveda brez smučk, kdo je pa že videl, da se jih pelje zraven?
Sončna očala – založi vsaj dvoje na sezono. In tako naprej in tako naprej.

New Report

Close