Mož me vara, če se ločim bom revna
Valda, vsaka ženska, ki jo imaš je pa tvoje ku*rba. Sej za muslimane je kur*ba…. ker je nevernica.
Res smo daleč prišli…. Res neverjetno degeneriran človeški um…. Nevernica je lahko samo kur*ba… sedaj že povprečen Slovenček tako misli. Groza.
Zakaj mora ženska delati in preživljati tipa, otroke in vse… Moški so taki imbecili, da res ni. Ženska naj zastonj dela, vse zastonj za moža, moža pa v službo in če ženi kaj da, je pa žena kurb*ba . Folk vi ste res defektni…. Zato pa Evropejci izumirajo, dobesedno. Premalo otrok zaradi defektne mentaliteta, ko mora ženska preživljati moža, sicer je kur*ba.. Ta narod ima umodefekt v osnovi… :))
se strinjam s tabo in sem sama podobno razmišljala. Moj me sicer ni(vsaj ne da bi jaz vedela) varal ampak enostavno to ni to, sva se odtujila, sem naenkrat ugotovila da je “prestar” itd, preveč je odsoten , res da dela, pa vseeno, živiva mimo drugega. Ampak ta tvoja analiza je dala tudi meni vedeti, da vseeno boljše tako, kot pa kaj, ostanem z dosti manj denarja, otroka ga imata zelo rada, kako bom s hišo, vse porihtala, nekoga rabiš. In sem si zbila iz glave idejo o tem, čeprav sva že načela to temo. On pa sploh ne vidi problema, čeprav se včasih po cel dan ne pogovarjava. Jaz pa ti povem, da enostavno ne vem, kaj naj, nimam drugega, on po moje tudi ne. Seksava pa včasih tudi po 1-2 na mesec.
Babe prehitro pozabljate, da ste se odločile za sveti zakon, ki naj traja v dobrem in v hudem. Ve bi samo konzumirale dobro, ko pride do hudega, pa rep med noge in v ločitev. Ko je zakon na preizkušnji, je treba stisnit zobe, potrpet in iskati rešitve. Razvajene hčerkice tega niste sposobne, ampak takoj v jok in narazen. Po ločitvi pa spet jokanje, kako je hudo v finančni stiski, ker ni več dohodkov od dedca. Babe danes ne znate več sprejeti odgovornosti za svoje odločitve. Vas bodo že musliči in zamorci reda naučili.
Nimaš nobenega spoštovanja do moža. Moža moraš spoštovat.
Če nisi sposobna bit žena, ne vem, zakaj si se sploh poročila.
Očitno ne opravljaš svoje zakonske obveznosti in tvoj mož, ker te ima rad, te noče nadlegovati in si raje to pišče drugje.
Ti pa sam na svoje pravice in koristi misliš… tudi b od babe nisi.
Nekaj časa nazaj je bil članek, kjer je pač ena ženska imela podoben primer. Mož jo je varal, bil na visokem položaju torej je imel veliko več denarja kot ona sama. In se je odločila, da bo začela tudi sama delati. Počasi korak za korakom. To je delala pet let, dokler časa si ni zaslužila dovolj denarja, pridobila zelo dobro službo in je odšla. Med tem časom petih let je zapravljala možev denar, ker ji ga je, rade volje dajal, da se ne bi ločila in ne bi bil njegov ugled poškodovan. To je drugače resnična zgodba in zgodba, ki lahko marsikatero žensko navdihne, da je bolj sposobna, kot misli, da je in da ni potrebno nobenega strahu, če imaš vsaj nekaj pameti.
se strinjam s tabo in sem sama podobno razmišljala. Moj me sicer ni(vsaj ne da bi jaz vedela) varal ampak enostavno to ni to, sva se odtujila, sem naenkrat ugotovila da je “prestar” itd, preveč je odsoten , res da dela, pa vseeno, živiva mimo drugega. Ampak ta tvoja analiza je dala tudi meni vedeti, da vseeno boljše tako, kot pa kaj, ostanem z dosti manj denarja, otroka ga imata zelo rada, kako bom s hišo, vse porihtala, nekoga rabiš. In sem si zbila iz glave idejo o tem, čeprav sva že načela to temo. On pa sploh ne vidi problema, čeprav se včasih po cel dan ne pogovarjava. Jaz pa ti povem, da enostavno ne vem, kaj naj, nimam drugega, on po moje tudi ne. Seksava pa včasih tudi po 1-2 na mesec.
[/quote]
Vidva sta se samo izgubila. Malo truda pa se bosta spet našla. Tudi midva sva se po petnajstih letih izgubila. Živela en mimo drugega. Zdaj pet let kasneje je čisto drugače. Veliko se pogovarjava, si vzameva čas samo za naju. Seveda se še vedno skregava (sva oba taka karakterja) ampak se hitro tudi pobotava. In čutim, da me ima res rad.
dobro je to ta naredila,kapo dol!
Ja,nekatere ženskice pač stisnejo zobe,vse v “dobro otrok” (za tem se skrivajo).
Seveda je težko iti narazen,če si brez službe,ali z nizko plačo in z lepo bajto,avtomobilom,skratka vsega polna malha,jebiga,pa saj to ni nič tacga,bo že minilo,pač v stilu kao tega ne vidimo in ne boli (čeravno preklemano dobro ve).
No, potem pa take talajo nasvete okoli in širijo neke iluzorne romantične priče,kaj so one vse zmogle in to in ono. Bruh!
Iskreno. Odločitve in dejanja nisem obžalovala niti en trenutek. Bili so trije otroci, zelo majhni otroci, moja plača 1/3 njegove. Seveda se mi je (in otrokom tudi, ker razen relativno nizke preživnine otroci ne dobijo od njega nič) življenjski standard močno znižal, a me to pori odločitvi ni oviralo. Pač nisem kur …a.
Odvisno, koliko ceniš samo sebe. Ti se, po tvojem pisanju sodeč, ceniš bolj malo. Zato imam zate sledeči predlog: drži gofljo, prenašaj moža še naprej in bodi prijazna do njega, ter upaj, da gre pri njegovem varanju samo za goli seks. Ker če se bo zaljubil, potem te bo kar sam zapustil, ga tebi ne bo treba.
Takšna vprašanja kot si ti avtorica zastavljaš, je meni zastavljal mož pred leti, ko sem se hotela ločiti. Sicer ni bilo varanja, ampak je meni njegov odnos do denarja in mene prišel vrh glave. Sem mu lepo razložila, da sem tudi pred njim imela avto in ga vzdrževala brez njega, da za osnovne stvari obstajajo tudi prijatelji in sosedje, ki ti pomagajo pri kakšnem manjšem servisu oz. kakšnem moškem delu. Da bom s svojim minimalcem preživela, pa če glodam suhi kruh in da si ne bom dovolila takšnega odnosa. Sem mu rekla, če misli terat svoje naprej naj odide ali odidem jaz. On je rekel, da ne bo šel. Sem mu rekla: “Ok, če ne greš ti, pa grem jaz, ” in sem šest mesecev noseča v svojem stanovanju spakirala stvari. Bolj sem jaz nosila vreče v avto, bolj jih je mož nosil iz avta. Dobro je vedel, da z odhodom mislim prekleto resno in da ko bom enkrat odšla , da vrnitve več ne bo. Sem mu dala še eno priložnost in od takrat je vse ok. In prav zaradi tega sem ostala tudi samo pri enem otroku, čeprav jih je mož želel več. Ker z enim se ob razhodu veliko lažje prebiješ kot pa s tremi.
Avtorica kaj naj ti rečem. Če že misliš ostati zaradi udobja sebe in otrok si vsaj naredi dolgoročni načrt glede financ in morda kasnejšega odhoda.
Za razhod potrebuješ dober načrt in veliko poguma. Iz izkušenj okrog sebe lahko trdim,da je še vsaki uspelo se postavit na noge, tudi takšne ki so bile brez zaposlitve in z otroki. Avtorica žal trenutno pač izbiraš med svojim dostojanstvom in udobjem otrok. Pazi le, da te ne bo ta odločitev skozi leta stala lastnega zdravja. Ne vem kakšen karakter si in kako boš požrla to varanje. Za sebe vem, da če bi se odločila ostati zaradi udobja otrok, bi se samo pod pogojem, da spiva ločeno oz. s pregrado v postelji.
Žal je veliko podobnih primerov kot avtorica tvoj. Moški pa izkoriščajo to stanje in na koncu vseeno pride do razhoda, če ne prej, ko otroci odrastejo.
Pa zakaj zaboga ste tako odvisne ene od moških vedno in potem tudi ko vas vara vam je še vedno najbolj pomemben ta denar zaboga ljubega no. Bodite samostojne same. Takih pa re snikoli nisem razumela, ker sem sama zelo samostojna ženska in nikoli odvisna od moškega. Ceni se in ga zapusti, varanje je več kot očitno razlog da pojdi proč halo no!
[/quote]
Avtorica je napisala, da imata tri otroke in da ji mož pomaga pri vzgoji, razvaža otroke po dejavnostih … Če bi bil samo denar, bi bila najbrž njena odločitev lažja. Ne zlivaj olja na ogenj brez potrebe. Ne zagovarjam varanja, osebno tega najbrž ne bi bila sposobna odpustiti. Poznam pa nekaj parov, ki so po “epizodi varanja” spet zaživeli skupaj, si odpustili, zdaj pa preživljajo prijetno starost skupaj. Prizadetost nekje na dnu zavesti gotovo ostane, ampak nekaterim to gre. Mogoče so izjeme, ne vem.
Pri odločitvi postavi otroke na prvo mesto, avtorica.
Ja, no, so tud take ženske (kešp…) na svetu, ki zaradi ugodnosti prenašajo partnerjeve skoke čez plot.
Če partner zasluži zelo dobro, je posledično lahko zelo visoka preživnina za otroke, lahko pa se dogovorita o deljenem skrbništvu in bo deca pač 14 dni na mesec živela v luksuzu, 14 dni pa v normalnem okolju.
Otroke na dejavnosti lahko voziš ti – ali pa partner, tu pač ni pravila. Saj bo ključ ločitvi še vedno njihov oče, ne? In ne razumem, zakaj bi bil razvoz domena moškega.
Ko se v hiši(na aparatu, na avtu) kaj pokvari, pokličeš serviserja ali hišnega mojstra, jih ne manjka.
Ko je treba iti na dopust, se lahko odpelješ magari le 50km daleč, ni treba v Dalmacijo.
V bistvu je to za crknt smešno, tip te vara, ti pa razmišljaš le o tem, da bi ostala skupi, ker “ne moreš” vozit v Dalmacijo in ne znaš šravfat avta.
O jebenti, res.
>
velik bogat, v sefu (ne na TRR) da pripraviš platformo na visoke alimente, delitev premoženja, otroški dodatek ipd..še prej pa se orng zrihtej..mal telovadbe, mal plastike če je treba..in zakorakaj vesela, radostna in ponosna v novo življenje. Do takrat pa ga pridno izkoriščaj za plačevanje položnic in razvažanje otrok :). Konec dober vse dobro. Kaj boš ti dobrotnica do gnide prevarantske?