Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Mož se obnaša kot otrok

Mož se obnaša kot otrok

Mož je star 36 let, njegova družba šteje okrog dvajset, dva sta celo pod 18. Starejših prijateljev nima, tudi interesa, da bi se družil s kom njegovih let ne. Otročji je, hodil bi okrog in se zabaval, igral xbox, po internetu gledal avte in povezave do njih pošiljal okrog po mailu. Vsi moji znanci so ga že dodali na seznam neželenih, češ da pošilja okrog “spam”. Me tudi kaj nauči, kateri ima avto več pod pokrovom recimo in kakšna je razlika med oznakami:-)
Po eni strani je vse skupaj lepo, otročje sladko, ker me iz dneva v dan vrača v čas, ko sva se prvič srečala, po drugi pa nimava nobenega skupnega prijatelja, ker so vrstniki te stvari že prerasli. Sem mlajša od njega, njegovi prijatelji me kličejo gospa in se včasih počutim, ko jih poslušam, da je soba polna otrok. To mi je pri njemu bilo včasih všeč in kolegica mi je vedno govorila, “ko boš zanosila, se bo tvoj moški spremenil”.

Otrok je star 2 leti in še zmeraj igra xbox! Njegova družba je večkrat pri nas in pričakuje, da jim bo “gospa” nosila pivo, pripravljala sendviče in zraven gledala kako mularija, ki bi si že zdavnaj mogla poiskat službo igra xbox.
Sva se pogovarjala in mislim, da se ne zaveda dobro, da je oče. Iz heca sem mu zvečer skrila oba kontrolerja, ker sem glupo mislila, da se bo bolj posvetil otroku, on pa je takoj po službi po luftu letel h Konzolkotu po druge. Še zbudil me ni in vprašal, če sem ju kam dala. Vedel je takoj, da kontrolerjev ni, da ima otrok 38 vročine, pa dva dni ne! Ne bom rekla, da je zaradi tega slab mož, se tudi igra z otrokom, mi prinese pomarančni sok v posteljo, ker ve, da imam rada majhne pozornosti, se pocartava, potem pa pozornost usmeri v vse drugo. Zdi se mi, da ni odrasel in da se mu je razvoj ustavil nekje v dvajsetih. Ne bom se zgražala in govorila, da je nevem kolk slabo tako živeti, ker sem se navadila, da smo 2+1, (midva+on) obtičali skupaj v oblaku brez izhoda. Če kdo vpraša kako smo, pa me je sram in moram lagat. Kako drugi živite in vaša družba? Lažete kdaj svoji družbi, da izgledate navzven normalni? Kako je v resnici pri nas ve samo ena kolegica, ta ko mi je rekla, da se bo po rojstvu otroka spremenil.

Malega otroka doma in moz ti pripelje skoraj najstnike, da igrajo igrice? Ki celo cakajo, da jih ti postrezes?!

Usedi se in se z njim resno pogovori, sw bolje bo, ce najdeta partnersko terapijo in se je udelezita. Tip je oce on partner in ne more vec igrati studenta. Ni vedel, da ima otrok vrocino? In ti to prenasas?

Tip mora nujna odrasti, ali pac bodi mama dvema in se vsem obiskom. To ni normalno. Ne razumem, zakaj si tako nedorasli tipi omislijo otroka? Ali je bila to tvoja zelja? Otroka imeti ni samo obcasno se z njim igrati in naliti pomarancni sok v kozarec ter ga nestj nekaj metrov. Je veliko veliko vec.

Kak tocno bi se npr zgodilo, ce bi ti zbolela in morala v bolnisnico nujno? Kdo in kako bi poslrbel za otroka? Tvoj moz ali tvoji starsi? Zakaj kdo drug? Ker je moz se sam otrok? Odvisen od igric?

Aj, ne da se mi vec. Pa sva se misva ravno skregala in bi se najraje locila, ampak ni tako hudo kot pri tebi. Meni se utrga, da ki 35-letnik domov pripelje studente in z njimi nabija igrice. A njemu pa nic ne kapne, da so ga ostali odpikali?

Upam da tole resnično ni provokacija.

Eni so res otročji pri 36ih. Da ima pa še tolk mlade fante za frende in da igrce igrajo skupi je pa res utrgan fotr do konca. In da ni vedel za vročino za uno drugo nepomembno pa. Pa kdo je ta otrok res? Ti imaš 2 otroka in ko ti pravijo da se bo spremenil(sicer se mi zdi da to ti bolj hočeš videt da bo postal drugačen) je odgovor ne, ne bo se. Ker če bi res hotu nardit kako spremembo bi jo itak že in to zrt sebe. Znanka je imela nekega tudi otročjega fanta, ne bom rekla moškega ker to pač ni bil. V življenju se mu je nekaj hudega zgodilo in se je streznil in se spremenil(sam to se je on moral, je bil prisiljen zarad neke situacije mi je rekla, drugač se ne bi spremenil verjemi) in dobil otroka, odgovoren oče in vse. Tvoj tak pač je in bo ostal. Nimaš pa s takim si kaj pomagat. Nobene odgovornosti nima, zrelosti. Čisti froc saj viduš sama. Tkole s takim js neb mogla nadaljevat če bi bla ba tvojem mestu.

nova
Uredništvo priporoča

*vidiš
*na

In to na ravni osemletnega otroka.

Kaj pa če bi mu vzela konzolo in mularijo sterala s hiše? Mislim, meni se odpelje, sploh ne morem razumet kako lahko dopustiš kaj takega in dojenček pri hiši!!!

Če pa ni – pa naredi red.Ali pa ga pošlji k njegovi mamici…

Pa jejeje ste zoprne.
1x na 14dni komot igra igrce s kolegi.
Kaj ste zoprne no.
A ko ve s prij. Govorite po 3ure skupi, pa niste otrocje.
A to bi lohka delal.
3ure se pog s kolegom doma.
To vas neb motl.

Kaj ko bi vidla obiskala svetovalca za razmerja, teli ko so za družine? Znajo razumet takšne situacije in pomagat. Prijateljem ne lažem, no, včasih kaj manjšega in nepomembnega, imam pa skrivnosti:)

Lahko zamenjava moža in boš videla, kako je, ko egoistični hudič hodi po hiši.


Ne razberem nikjer, da si karkol naredila, da bi izboljšala situacijo. Skrila si plošček in lažeš frendom okoli, kako fajn je pri vas doma. Otroku že zdaj manjka oče, kaj šele bo čez nekaj let? Bosta oba na kavču igrala Xbox? Če boš dopuščala takšno življenje, bo tvoj otrok igral igrice in pil z njimi pivo, tako da mami ne vidi, pa kakšen čik še vmes. Otroci vedno želijo biti takšni kot očetje in ist/i/a bo. Pamet v glavo.

Tudi moj jih igra , pa kaj…če ga to veseli pa naj igra.

mah, večina ljudi še pri 50 dandanes igra takšne ali drugačne igrice….
ampak to ne pomeni, da niso zreli za odraslo življenje

kakor opisuješ tvojega moža, pa žal je.
poznala sem takega tipa.
par let starejši od mene.
na pet let je menjaval družbo za mlajše ljudi, ker so vsi ljudje, s katerimi se je družil sčasoma svoj fokus spremenili na kaj drugega, kot pa na večno športanje in visenje po gostilnah in zabave vsak vikend.
ampak na srečo žensk ni uspel najti nobene take, ki bi bila pripravljena z njim imet otroke….

ti se vprašaj, zakaj ti je bil tak nezrel tip všeč. ker dvomim, da se je sposoben spremenit. njegov duševni razvoj se je ustavil tam nekje pri 15-18 letih.


Ne razberem nikjer, da si karkol naredila, da bi izboljšala situacijo. Skrila si plošček in lažeš frendom okoli, kako fajn je pri vas doma. Otroku že zdaj manjka oče, kaj šele bo čez nekaj let? Bosta oba na kavču igrala Xbox? Če boš dopuščala takšno življenje, bo tvoj otrok igral igrice in pil z njimi pivo, tako da mami ne vidi, pa kakšen čik še vmes. Otroci vedno želijo biti takšni kot očetje in ist/i/a bo. Pamet v glavo.
[/quote]

Podpis.

Pa kje pobirate take nedonosencke? In se zenite se z njimi. Pa saj niste diht.

Na kratko ti bom probala razlozit:
Realnost je taksna, da imajo cisto vsi tipi nek svoj “xbox”, samo v razlicnih oblikah.
Moj moz npr… twita (neprestano). Je zato bolj zrel? Ne!
Prijateljicin moz se skriva po avtomobilih z nekimi zenskami. Je zato bolj odrasel? Ne!
Od sosede moz se v casu korone hodi na trznico pit s prijatelji.
Prijatelj visi na spletnih kazinojih od kar so te v zivo zaprli…
Brat hodi domiv samo prespat (deloholik)

Pa da ne bo nesporazuma. Tudi zenske nismo biseri. Ene facebookajo, visijo na tok-toku, kofetkajo, visijo na monu,…

Lahko sklepas, da imamo vsak svojo “odvisnost”, s pomocjo katere “ubijamo” cas.
Tisti, ki pa ne, pa cakajo, da jih bodo drugi zabavali in nergajo in se pritozujejo.

Zdej pa… nekaj je druzbeno “sprejemljivo”, ker sodi v aktivnosti “odrasle” osebe, t.j. Khurbanje, alkoholizem, twitanje, itd… gamenje je pa pac druzbeno “otrocje”. Vse je stvar perspektive skozi oci opazovalca.
Osebno menim, da imas doma gamerja. Pac ga to ga zanima.
Iz zapisanega, skrite konzole, lahko sklepam, da imas doma osebo, ki ti zaupa in hkrati se ne spusca v konflikte.
Ne bi ti rada opisala posledic, katere dozivlja zena alkoholika, v kolikor bi mu skrila pijaco. Ma kaj skrila – mu jo ne prinesla iz trgovine!

Kar se tice okolice – se osebno ne bi ozirala na njihovo mnenje. Ko bos malo starejsa, bos ugotovila, da samo tvoje/vajini mnenje steje, in vaju lahko pripelje do nekega napredka in seveda srecnega zivljenja.
Tukaj bi ti povedala tudi, da tudi te tvoji prijatelji nimajo ideanega zivljenja. Mogoce nimajo gamanje, je pa kaj drugega vmes. Ampak za zaprtimi vrati in ce ne poves, nihce ne vidi, ne slisi, ne ve.

Je pa vprasanje ali te ta clovek osrecuje. No, cuj mene – osrecuje! V bistvu ali imas z njim lepo zivljenje. To steje!
V kolikor te motijo pretirani obiski, igranje itd… je edini nasvet, ki ti ga lahko dam, da se skupaj vsedeta in mu z mirnim glasom (in argumenti – zakaj tako cutis) dolocita neko skupno pot, ki bo obema ustrezala, s spostovanjem do “stvari”, ki ves da tvojemu najdrazjemu (in obratno) pomenijo.
In potem se potrudita, da pustita en drugemu kisik in stvari, ki vaju kot posameznika osrecujejo, omejeno na cas, za katerga sta se oba skupaj dogovorila (in strinjala – ne da ti reces eno uro na dan – kot ottoku – on pa kima, samo da ima mir).
In ce bos videla, da ti kljub temu NI ZA ZIVETI Z NJIM (tebi!!!! Ne tvojim prijateljem in okllici), potem ves kaj ti je storiti.

Srecno!

To je to. Najboljši in najbolj realen odgovor.

Kaj pa tej sovrstniki delajo btw. Lahko da ti tej “odrasli” sploh ne bi odgovarjali. Mogoče na skrivaj varajo…so zdolgočaseni, nekateri zavaljeni, zateženi… Lahko da tudi žene teh lažejo o čem, kaj veš.

Pomembno je, kako ti lahko živiš ob nekom…ti kaj prepoveduje? Te žali? Po mojem te ima rad, pač pridruži se ekipi al imej ta čas zase, za knjigo, frendice, telovadbo, dokumentarce…karkoli. Če hočeš pozornost, si napiši seznam, kaj želiš z možem početi in naj napiše še on…bodi sexy chik ob teh frendih in sprijatelji se z njimi, samo vseeno obdrži svoj nivo, da se te spoštuje. Ne pa vsega ti sama delat, halo…sedi s frendi, zaklepetaj se in reci oh dragi, dej skočiš po kozatec npr al pa ce so tej frendi tako domači, naj vsakič eden od njih sendviče pripravi.

Gospodinjita pa skupaj in imejta svohe trenutke…če to ne bosta, bo s frendi kmalu še druge ženske pred tabo gledal.

Lep pozdrav! 🙂

Moj neprestano visi na mobitelu in brska po spletu, bere reddit, bere spletne novice, itd…
Ali me to moti? Ja, ce ima telefon v rokah ko imamo obisk, ko imamo kosilo. Mu recem in tudi odlozi in neha. Drugace pa pac ko gre na cekret ga pou ure ven ni, itak, prebere pou spleta in odtava vse do nekega clanka o pingvinih v nemskem zoo-ju o katerem mi pri kosilu razlaga z tisto iskrico v oceh. Sicer je pa super oce, se boljsi moz. Dokler me ne vara z neko smrkljo iz fejsbuka mi je cisto ok ce svoj proati cas porablja za brskanje po spletu.

No, jaz bom malce žleht:
To mi je pri njemu bilo včasih všeč in kolegica mi je vedno govorila, “ko boš zanosila, se bo tvoj moški spremenil”.
Tu je opravičena graja zate – in sram naj bo tvojo kolegico, da takšne svinjarija govori. Otrok je živo bitje, je inštrument doseganja svoje volje. Sram naj bo obe.
Istočasno razumem, da je stresno živeti z man-child, ampak si vedela že na začetku.

Je pa tako, da toliko kur*irjev, nasilnežev in sadistov, ki bi jih lahko staknila s takšnimi To mi je pri njemu bilo včasih všeč in kolegica mi je vedno govorila, “ko boš zanosila, se bo tvoj moški spremenil”.
Imaš prekleto veliko srečo.
Si pač mami 2letniku in mami najstniku – in verjemi, da je bolje kot biti pretepena ženska, ki jo partner okuži s spolno prenosljivo boleznijo, pa še enkrat pretepe, ker ni bila dovolj hvaležna za prvo rundo.

Pa Bog pomagaj, da nikoli več ne podpiraš, da se otroke naštepa za spreminjanje partnerja – nihče se ne spremeni, tudi ženske se ne.

Jaz mislim, da imaš veliko težavo, ampak ne nerešljivo. Predvsem bi morala imeti nek odprt pogovor.

Igranje videoiger ni problematično, dokler ne postane stvar zasvojenosti. Škoda, da že sam tega ne vidi. Naj si vzame 3 dni v tednu brez iger, in raje čas posveti tebi in otroku. Če se tega ne bo zmogel držati, potem veš da potrebuje strokovno pomoč.

Bolj me skrbi, da je tudi osebnostno ostal tam na nivoju enega 18 letnika (zanimanje za avtobomobile je dosti značilno za te nedorasle slovenske fantke, ki so čustveno zatrti.). Ni hujega gledati, da si osebnostno prerastel partnerja. O čem se sploh pogovarjata? ..

Stvar se sama od sebe ne bo rešila. A probaj rešiti vezo, odpri mu oči.

    Ne vem zakaj tu pises…jaz doma recem, ce mi kaj ni prav svojemu mozu in to je to.

Odgovor na objavo uporabnika
Tri srca, 07.01.2021 ob 20:16

Mož je star 36 let, njegova družba šteje okrog dvajset, dva sta celo pod 18. Starejših prijateljev nima, tudi interesa, da bi se družil s kom njegovih let ne. Otročji je, hodil bi okrog in se zabaval, igral xbox, po internetu gledal avte in povezave do njih pošiljal okrog po mailu. Vsi moji znanci so ga že dodali na seznam neželenih, češ da pošilja okrog “spam”. Me tudi kaj nauči, kateri ima avto več pod pokrovom recimo in kakšna je razlika med oznakami:-)
Po eni strani je vse skupaj lepo, otročje sladko, ker me iz dneva v dan vrača v čas, ko sva se prvič srečala, po drugi pa nimava nobenega skupnega prijatelja, ker so vrstniki te stvari že prerasli. Sem mlajša od njega, njegovi prijatelji me kličejo gospa in se včasih počutim, ko jih poslušam, da je soba polna otrok. To mi je pri njemu bilo včasih všeč in kolegica mi je vedno govorila, “ko boš zanosila, se bo tvoj moški spremenil”.

Otrok je star 2 leti in še zmeraj igra xbox! Njegova družba je večkrat pri nas in pričakuje, da jim bo “gospa” nosila pivo, pripravljala sendviče in zraven gledala kako mularija, ki bi si že zdavnaj mogla poiskat službo igra xbox.
Sva se pogovarjala in mislim, da se ne zaveda dobro, da je oče. Iz heca sem mu zvečer skrila oba kontrolerja, ker sem glupo mislila, da se bo bolj posvetil otroku, on pa je takoj po službi po luftu letel h Konzolkotu po druge. Še zbudil me ni in vprašal, če sem ju kam dala. Vedel je takoj, da kontrolerjev ni, da ima otrok 38 vročine, pa dva dni ne! Ne bom rekla, da je zaradi tega slab mož, se tudi igra z otrokom, mi prinese pomarančni sok v posteljo, ker ve, da imam rada majhne pozornosti, se pocartava, potem pa pozornost usmeri v vse drugo. Zdi se mi, da ni odrasel in da se mu je razvoj ustavil nekje v dvajsetih. Ne bom se zgražala in govorila, da je nevem kolk slabo tako živeti, ker sem se navadila, da smo 2+1, (midva+on) obtičali skupaj v oblaku brez izhoda. Če kdo vpraša kako smo, pa me je sram in moram lagat. Kako drugi živite in vaša družba? Lažete kdaj svoji družbi, da izgledate navzven normalni? Kako je v resnici pri nas ve samo ena kolegica, ta ko mi je rekla, da se bo po rojstvu otroka spremenil.

Danes sem stara 47 let in sem še vedno poročena z “otrokom”. Da se razumemo: nihče razen mene ni kriv da sem še vedno z njim. Moj strah in slaba samopodoba in totalna nesamozavest so moja težava že od nekdaj.

Odraščala sem v družini kjer razen prepira,  ni bilo veliko zabave in smeha  in ko sem njega spoznala, mi je dal ravno to kar sem takrat najbolj potrebovala. Smeh, zabavo, partnerja v brezskrbnosti kakršno poznamo samo kot najstniki in zelo mladi odrasli. Poročila sva se zelo mlada, jaz jih še niti dvajset nisem imela. Vedela sem da je nezrel ampak takrat tega nisem niti potrebovala. Predvidevala sem in takrat sem toliko zaupala, da če bo treba, da pa bo ustrezno in odraslo odreagiral. ….ko pride otrok…bo poskrbel za družino… Pa seveda ni. Ni slab oče, zabaven, igriv….ampak najstnice  pa ne zna vzajat. Pojma nima kaj so omejitve, kaj je primerno in kaj ne….

V glavnem, tudi finančni vidik je na psu. Z njim sem res spoznala revščino v pravem pomenu besede. Z vsem psihičnim sranjem ki ga revščina prinese!

In najslabše pri vsem temu je to, da dejansko sploh ni slab človek. Ni zloben….ampak samo otrok….najstnik v moškem telesu. Zadeva je tako daleč šla, da se počutim kot pedofil vsakič ko seksam z njim in zbiram pogum da zadevo zaključim, saj tako kot je zdaj, škodujem samo sama sebi. Vendar sem že stara v bistvu in nimam več upanja na novo boljše življenje z primernejšim partnerjem.

Ampak zate pa še zdaleč ni še prepozno. Mlada si in še vedno si lahko ustvariš novo družino z partnerjem,  ki bo dejansko odrasel. Tudi moj se je družil z prijatelji njegovih nečakov ampak celo oni so odrasli….in je ostal sam.

Ne vztrajaj v ramerju kjer ne dobiš tistega kar rabiš, še najmanj zavoljo otroka.  Tvoj otrok je še majhen zato nikar ne čakaj. Poskrbi zase saj na dolgi rok se vztrajati ne izplača. Izgubiš preveč in preprosto ni vredno. Po skoraj treh desetletjih sem postala funkcionalen zombi. To pač prinese življenje z odraslim otrokom. Veš, včasih sem pomislila da bi bilo bolje če bi me vsaj udaril ker bi bilo lažje potem kaj storiti?! Ampak to je moja zgodba. Ni nujno da postane tvoja. Zato:odhod! Dokler si še mlada in si lahko poiščeš primernega partnerja in si njim ustvariš novo družino in življenje in dokler je tvoj otrok dovolj majhen da to sprejme kot nekaj normalnega.

Predvsem pa poskrbi zase zato da boš lahko živela življenje s polnimi pljuči ne le preživela in gledala kako se življenje dogaja drugim!

 

Partner te obravnava kot mamo, ne kot partnerko. Obtičal je v najstniških letih. Zadnji čas je, da ga posadiš za mizo in mu v obraz poveš dejstva. Če jih bo sploh razumel… Pusti mu otroka za par ur,  večkrat. Tudi on je starš, ampak se očitno tega ne zaveda. Naj se znajde in poskrbi zanj sam.

Za druženje s to družbo pa postavita pravila.  Ok, enkrat na mesec je taka žurka še mogoče prebavljiva. S tem, da sam poskrbi za vse in tudi plača ter pospravi. Ti nisi zato tam….

Spet sta se dva glupa razplodila…. jbg svet gre res v maloro.

New Report

Close