Zgrešila si point. Seveda eni spijo več, eni manj. A med tistimi, ki ne spijo, so taki, ki pač tam odležijo in to je to, brez drame, ter taki, ki jim je to travma, nočejo v vrtec zaradi tega, in tako naprej. Ugani, kateri od teh sodijo k mamicam, ki delajo celo štalo iz tega spanja?

Ja res, eni so tako strašansko pametni in pravičniški, taki seveda, katerih otroci so po #jusu# in rabijo spanec. Mi smo pri obeh imeli isti problem. Pri starejši, pred 38.leti že, so šli otroci, ki niso spali,  iz vseh skupin v skupno igralnico in so tam počakali. Pri mlajši pa ni bilo posluha. Vsak zaspi, če mora 1uro ležaz. To ne pomeni, da ta spanec rabi. Ker potem do 11 zvecer ne zaspi, zjutraj pa vstat ne more. A je to tako težko razumet? Mislim, eni ste pa res- če vi nimate težave, potem ne obstaja.

In kot lahko beremo tukaj so se te travme dogajale že pred 30 – 40 leti, ko so bili starši “normalni” in otroci “pridni”. Torej to ni neka novodobna razvajenost “sončkov”, ampak problem, ki obstaja odkar se otroke sili spat popoldan. Bi bil že čas, da to priznamo.

Prosiš vzgojiteljico,da mu naj da kaj za risat ta čas,seveda da bo bolj tiho to počel,ne vidim problema.kaj to za en cuden vrtec??

Se strinjam, da je počitek zdrav, ampak marsikdo če mora ležati v tišini in zatemnjenem prostoru zaspi, kar poruši dnevni ritem. Meni se to večkrat zgodi pa sem odrasla. Zvečer imam velik problem, zjutraj še večjega. Niste pri lastnem otroku nikoli občutili kako je bilo če se je spalna rutina zmeštrala?

Mučenje😂😂😂😂😂🤗ojojjj, ta je dobra😂😂😂😂

Se bom strinjala takoj ko mi poveš, kje in kako silijo otroke spat. Danes, ne pred 40 leti.

Skozi prizmo¹ praktičnosti sem tudi jaz najprej pomislila, da popoldansko spanje otroku podre rutino spanja in s tem družinsko dinamiko. Absolutno bi se iz tega vidika lahko strinjala, da naj gre otrok v igralnico in lista knjigo. Po boljšem premisleku pa sem dojela še drug vidik enotne rutine za vse. V današnji družbi, kjer jaz, ego, io vse bolj posega  v prostor drugega jaz, je morda vrtec še edina ali zadnja šansa, da se kdaj samo posluša in sledi skupino, soudeležence na skupni poti.

Če gledam pa ta, širši vidik problema, bi predlagala mami, da sledi in podpre vzgojiteljico, da da otroku vedeti, da ima vzgojiteljica prav in da tako pač je v skupini, kjer mora vsak malo popustiti, ker le tako bo tudi sam kdaj deležen česa, kar sicer ni kolektivno deljena ideja vseh. Pač nek daj dam. Otrok naj tudi razume, da je to še zadnja velika razlika med fazo vrtca in šole. Kar se pa spanja zvečer tiče, pa se držite urnika. Ob vedno enaki uri oz. po enakem režimu v posteljo, v tej starostni skupini bi rekla, da je 20h zadnja ura, skupaj preberete eno pesmico, nato lahko sam otrok lista še pol urce, čez pol urce naj tajmer izklopi svetilko. Ni več žejna, pa malo bi se stisnila, pa tu me buba ipd. Pri tej starosti menda več ne joka, izsiljuje pa otrok samo toliko kot pustite. Če zaspi v pol ure v vrtcu, bo pa doma tudi, prej kot slej.

Ne razumeš. Če bi šlo za kaj drugega, bi se strinjala s tabo, pri tem pač ne. Težava za celo družino nastane, ker tak otrok potem ne more zaspat do 10., 11. Ure, zjutraj pa vstat ne. Če tega niste doživljali, je seveda lahko zganjat teorijo.

Pa dajte no, avtorica je napisala, da imajo počitek max 30min, da najprej poslušajo pravljico in zgolj preostanek časa preležijo v tišini. To pomeni max 20min POČITKA in nihče jih ne sili spat.

Otroci nimajo tam popolne teme, vidijo vse okoli sebe in lahko ta čas po mili volji opazujejo okolico, kaj razmišljajo, poslušajo zunanje zvoke, se igrajo s prsti in kaj štejejo, možnosti še in še za pustiti domišljiji prosto pot… V vsakem primeru pa spočijejo možgane od aktivnosti, dogajanja, velikega števila dražljajev… 20min odklopa, “dolgčasa” in umirjenega ležanja je to, kar bi vsak potreboval po celem dopoldnevu “dela”.

A vi se nikoli ne usedete na balkon/teraso in samo opazujete okolico? Nikoli se ne uležete na kavč in uživate v tišini? Vedno morate buljit tv, telefon, magari knjigo, samo, da je nekaj? Imate cele dneve našponane možgane in zvečer samo padete v posteljo in se čudite, kako to, da ste tako utrujeni?

Otroški možgani so ves čas bombardirani z dražljaji, kar je sicer povsem ok, dokler imajo možnost počitka in se je otrok zmožen odklopit. Ko enkrat pride do tega, da otrok ne zmore bit 20min pri miru, sam s svojimi mislimi, je to zanj prej slabo, kakor dobro.

Evo, imam tudi jaz 5-letnico v vrtcu, doma je nehala popoldan spat pred 3. letom. V vrtcu je vedno brez problema zaspala. Sem vztrajala, da je šla tudi doma med vikendi vsak dan za 30min počivat, prebrala sem ji pravljico in potem z njo še kakšnih 15-20min poležala v postelji. Tega se je tako navadila, da gre še zdaj po kosilu v svojo sobo, se uleže, gleda skozi strešno okno, včasih se kaj pogovarja sama s sabo, si kaj poje ali šteje, nikoli pa si ne vzame nobene igrače/knjige in tako leži včasih 15min, včasih tudi 30min, kakor kdaj. V vrtcu zdaj včasih zaspi, večinoma ne. Počitek imajo med 12.30 in 13.30, nekateri spijo tudi do 14.00, ker je skupina 3-6 let. Prvih 30min so na ležalnikih vsi, brez izjeme. Poslušajo pravljico in preostanek časa ležijo in počivajo. Ob 13.00, lahko tisti, ki ne spijo, dobijo knjigo, puzzle ali list in barvice. Če se kdo zbudi, se lahko pridruži. Morajo pa biti tiho in se tega tudi držijo. Ob 13.30 ne rabi bit več tišina, če kdo še spi pač spi in ga pustijo na ležalniku.

Ja pač leži in gleda v Luft. Kje je problem

brez zamere, v 30 minutah bo zaspal samo tisti petletnik, ki spanje rabi. ni šans, da ti petletnik po kosilu zaspi, če tega ne bo potreboval.

V našem vrtcu zadnje leto ni bilo več spanja. So otroci že  preveliki.

V našem vrtcu je to urejeno tako, da so zunaj na hodniku urejeni “tihi” kotički za otroke, ki spanca ne potrebujejo. Torej so tam (vrata so odprta, da so vsi pod nadzorom), otrok, ki so zunaj, je malo 2-3-4, se igrajo tiho ob mizici in stolu – kaj rišejo, berejo, se igrajo namizne igre (sestavljanke), itd.

To seveda gre, če imaš normalne otroke, ki so sposobni tihe igre in samozaposlitve 30 min. Ob kakih razgrajačih in nevzgojenih otrokih, ki ne razumejo, da je treba biti tiho, ko drugi spijo, pa ne gre, ker potem ne bo nihče spal – niti oni na hodniku, niti tisti v igralnici na ležalnikih.

Jaz bi se odkrito pogovorila z vzgojiteljico o tem, o možnostih, bi pa “povprašala” ne “pametovala”.

Sicer pa razuemm ja, moj prvi otrok od 4. leta ni več rabil dnevnega spanca, tisti oddelek 4-5 je bil grozen, ker se je mučila na ležanilu in zaspala šele ob 14. in je spala do 15-ih (ko sem prišla ponjo). Vzgojiteljica je bila tudi nepopustljiva (“otroci to potrebujejo” – je pa že leta nazaj, zdaj je drugače v vrtcih). Zvečer pa razgrajanje. Hvala bogu se je leto kasneje uredilo, ker je cela skupina prenehala s spanjem. Potem se nam je uredilo tudi večerno/nočno spanje.

Svasta. Ene mamice v naši skupini se pritožujejo, da vzgojiteljice silijo otroke sedeti pri mizi in jesti kosilo. Ker nevem kaj se pa pričakuje, da otroci hodijo prosto po igralnici z hrano v rokah in ustih.

Naša pri 2 letih včasih ne spi v vrtcu in lezi na ležalniku in se igra z dudico in rokicami. Je več takšnih in se otroci nic ne pritožujejo, problem so starši. Tudi vzgojiteljicam ni v interesu, da bi se nekdo drl na ves glas in zbudil vse ostale, tako ne verjamem vsega kaj piše avtorica.

Ko že omenjaš normalne otroke….. normalen otrok je sposoben pol ure ležati v miru, od tega itak 10, ali 15 minut posluša pravljico, potem pa pač brez težav še malo počiva, brez da bi pri tem z nečim moral nujno zaposliti vsa svoja čutila.

Jaz sem bila pa takrat tiho. Šele ko je bil otrok v 4. razredu je povedal, kako hudo je bilo, ko se na ležalniku v vrtcu vsak dan ni smel obrniti ne premakniti. Spal pa ni popoldne nikoli od 3. leta dalje. Ne doma je v vrtcu. Sem ga vprašala, kako pa je potem zdržal – izmisljal si je igrice s prstki. Toliko o tem. Ko razmišljam, bi bombo vrgla! Če otrok v kotu mirno bere, zakaj ne?

Brez zamere, ampak ta tvoja teorija pade še isti večer, ko ta isti 5-letnik še ob 22h poka od energije in bi ga najraje poslal 2x na šmarno in nazaj, da se malo utrudi. Been there, done that.

Ne verjamem, da otrok ne spi zvečer, ce cez dan 30 min počiva. Pri nas se je izkazalo, da ni mogla zaspati, ce je premalo spala in bila preveč utrujena. Malo si preberi zakaj otrok zvečer ne more zaspati.

Nasa spi cez dan se vedno uro in pol zvečer pa ob pol osmih ze gledat ne more več.

Zakaj ne verjameš, da niso vsi otroci enaki tvojemu? Našemu je tudi 10min v avtu pop. zamaknilo spanec za uro ali dve zvečer. Zjutraj pa koma.

Ojoj vi bogi revčki, res je grozno kako mučijo vašega otroka in kako posledično to vpliva na vašo happy družino….pa daj, skuliraj se, verjetno se ne bo cela skupina prilagajala tebi in tvojemu sinčku…..zriktaj si privat varstvo pa tam diktiraj in pusti te boge vzgojitelice pri miru s svojimi idejami ina zahtevami….mater ste eni samovšečni in mislite da se svet vrti okrog vas invašega otroka

Joj si brihtna. A fiziološke potrebe se tudi da podvreči socializaciji al kako? Torej moramo Afričane samo naučiti, da bodo manj jedli, pa ne bo več treba pošiljati hrane v Afriko?

Potreba po spanju je fiziološka potreba in tu smo si ljudje različni. Ne mi reči, da ne poznaš odraslih, ki imajo dovolj npr. 5 ur spanja dnevno, medtem ko sem jaz v tem primeru kot zombi, Zakaj pravic, ki so vam pri odraslih samoumevne, ne priznavate otrokom? Da so si v fizioloških potrebah, kamor spada tudi spanje, različni na primer… Imam tri in prav vsak je bil poglavje zase, kar se spanja tiče.

Ni citiralo. To je bilo za “dve plati”.

Ker se tu govori o pocitku ne spanju. Ne govorimo o prisili spat, pac pa sposobnosti, da lepo pri miru pocivas pol ure, spis, ce si zaspan, sicer se pa umiris in v miru zamotis.