Na FB načrtovali smrt sošolke
Grozljivo, kaj se dogaja zadnje čase v Sloveniji! Odrasli pa tega sploh ne jemljejo resno!
http://www.zurnal24.si/sosolkino-smrt-nacrtovali-na-javnem-profilu-clanek-242042
Mladoletniško nasilje, ki se dogaja na šoli v Desklah, zdaleč ni osamljen dogodek. Šikaniranje priseljencev se dogaja povsod, po vseh večjih mestih, po vsej Sloveniji.
Medvrstniško nasilje se dogaja zraven nas, vsak dan. Najpogosteje so žrtve otroci, ki so se v razred vključili kasneje, ki so se naknadno preselili v okolje, otroci, ki se ne morejo vključiti, ker ne znajo jezika … Zmerjanje in žalitve se dogajajo tudi na Facebooku, v pogovorih otrok, ki jih lahko vidimo tako starši, kot učitelji … Večina to spremlja nemo in pasivno. In kar je še huje, večina staršev tega niti ne opazi. Ker menijo, da to ni nič nenavadnega. Zakaj? Ker so nestrpni sami. In to nestrpnost prenašajo na svoje otroke. In tolerirajo. Če ne celo podpirajo. Žaljivke na račun “drugačnih” so del vsakdana staršev in tako tudi otrok. Vedno mlajši so sposobni ustahovanja in psihičnega nasilja.
“Ni se nam zdelo tako hudo,“ na vprašanje, zakaj niso ukrepali prej, odgovarja ravnatelj. Priseljeni deček je bil žrtev žaljivk vse od začetka. Tri mesece v šoli niso vedeli, da se dogaja nekaj hudega. Zmerljivke na račun Bosancev so, kot kaže, v tem okolju del tudi šolske kulture.
Šikaniranje in ustrahovanje se ni zdelo nič hudega niti staršem sedmošolk na neki šoli v Ljubljani. Sošolke so na Facebooku odprle javni profil, na katerem so naredile anketo, kdo in na kakšen način bi si želel, da sošolka, ki je bila tarča njihovih šikaniranj, umre. Staršem se je zdelo to le nedolžna otroška igra. Podobno so menili učitelji in vodstvo šole. Tudi v tem primeru je bila žrtev prepuščena staršem, ki jim ni preostalo drugega, kot da otroka iz sovražnega okolja prešolajo na drugo šolo. Šolam, ki tolerirajo nasilje, diktirajo nasilni starši in otroci. Da je prešolanje otroka iz Bosne najboljša rešitev, meni tudi omenjeni ravnatelj. Kako se počuti otrok, žrtev, ki mora na drugo šolo?
Vsako toleriranje nasilja je nevarno. Ker so vsi naši otroci lahko žrtve. Ker so vsi naši otroci vsak po svoje drugačni, vsi naši otroci so Bosanci.
Ne razumem tega ravnatelja niti šolstva, ki dopušča tako nasilje in ne kaznuje otrok, ki napadajo svoje vrstnike. Nasilneže bi morali prešolati in ne žrtve.
Nam v šoli ni na misel padlo, da bi storili kaj takega, že hišnika smo se bali, da ne govorim učiteljev, čeprav se ne spomnim, da bi koga kdaj huje kaznovali, bilo je strahospoštovanje, pa smo zrasli v odgovorne delavne ljudi. Starši pa nam niso dajali potuhe, zato jim niti povedali nismo, če smo kaj ušpičili in strah nas je bilo, da bi jim povedal kdo drug.
Kaj bi se zgodilo, če bi ti učenci napadli ravnatelja? Ali bi ta moral zapustiti delovno mesto, in iti na drugo šolo? Prav privoščila bi temu ravnatelju, da se ga ti učenci lotijo.
Za mejo v Italiji lahko osnovnošolca kaznujejo z ukorom in obvezno odsotnostjo od pouka, ali pa z obvezno prisotnostjo na hodniku, z ostajanjem po pouku, z družbeno koristnimi deli na šoli (recimo čiščenje smetnjakov ali pobiranje smeti na šolskem dvorišču ali pomivanje krožnikov v menzi) in podobno.
Rasna nestrpnost šteje za enega hujših “grehov”.
Me je pa včeraj zmotilo, ko je ravnatelj rekel, da so vedeli za te problematične mulce, in da je bil novi deček “le še en problem več”. Kaj hudiča sploh počnejo na tisti šoli? So že kdaj slišali za integracijo, pomoč pri uvajanju in kar je že tega…..res bedno.
Težko je verjet kaj vse se dogaja. Kljub vsemu pa je tako obnašanje odraz vzgoje.
Tudi moja hči je bila tarča v prejšnji šoli. Sicer ni šlo za fizično nasilje, se je pa skupina deklet spravljala nanjo in še na eno deklico. Grozno je gledat otroka, kako gre vsak dan s težavo v šolo. Učitelji so sicer vedeli, kdo je problematičen ampak s tem se niso ukvarjali. Sedaj hodi hči na drugo šolo, kjer je bila odlično sprejeta in sem najbolj srečna, da smo se odločili za prepis.
…nedotakljivi, smeli brezbrižno oddelati svoje ure in mrkniti domov ob prvi priliki, bo tako. Oziroma zmeraj slabše. Zakaj se učitelji ne zavzamejo? Zakaj ravnatelji ne ukrepajo? Ker jim ni treba! Zakaj bi si nekdo delal probleme v službi, če mu ni treba! Ko pa bodo zaradi svoje neaktivnosti sankcionirani, ko bodo izgubljali položaje in službe, bodo se pa že potrudili.
Pa ne sedaj čivkat o odvetnikih, saj si šola tudi lahko vzame odvetnika in pravno korektno reši zadeve.
Ker se vse zgovarja na zakone. Ista zgodba se ponavlja, vsi pa polna usta zakonov, kjer odpove vsaka zdrava pamet. Vsi po vrsti, z ravnatelji na čelu, kar se tiče šol.
Žal se resnica odkriva v največji meri le preko medijev in nato so še oni napadeni. Učni načrti, pristojstva, zmogljivosti posameznih kadrov so pretežno laži. Narejeno na podlagi perfekcionizma, pretvarjanja in tako vsi lažemo. Resnica pa se skriva za slepo zaveso in butne, ko je enostavno preveč.
Zakaj se učitelji ne zavzamejo? Ker pridejo potem užaljeni starši nasilnih sončkov in v nedogled delajo težave, prijavljajo sem in tja, najedajo s tožbami itd. In glede na to, na kakšnem glasu so danes učitelji, se kar hitro zgodi, da so prej ob službo kot da uspejo karkoli spremeniti. Ja, šola lahko vzame odvetnika. Pa ga? Ali učitelju kdo zagotavlja, da bo šola stala za njim? Osebno poznam primer, ko je šola nad problemom dvignila roke in učitelja pustila na cedilu, da se je na lastno pest spopadal s starši in zgodba se je žalostno končala. Zaposleni v šolah ne morejo imeti avtoritete in kakršnekoli moči, če nimajo podpore staršev. In dokler starši zagovarjajo in celo spodbujajo nasilje, ne bo razmišljanja otrok spremenil še tako zagrizen učitelj. Zgolj fizično preprečiti nasilje ni rešitev na dolgi rok.