Na Hrvaškem v drugem kvartelu največji padec BDP v zgodovini. BDP je padel kar za 15.1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
Kaže na izredno podoben scenarij. Tehnična recesija: BDP v drugem četrtletju s 13-odstotnim padcem
Kaže na izredno podoben scenarij. Tehnična recesija: BDP v drugem četrtletju s 13-odstotnim padcem
[/quote]
Si gledal napovedi za tretje četrtletje?
Za Hrvaško je napovedana dodatna poglobitev krize (za 1.5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), za Slovenijo pa je napovedana 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} rast.
Slovenija je imela tudi nižji padec BDP od povprečja EU in je ena izmed redkih držav z padcem v drugem četrtletju, ki je nižji od 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, celo Nemčija je imela večji padec, enako Avstrija.
No, 13{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je zelo slabo. Nemcija si bo itak kmalu opomogla in ostale ze prej visoko razvite, hrvaska bo to to kmalu “dobila noter” zaradi turizma. Kaj pa ima slovenija, lepo prosim, tale nesposobna vlada je sicer koronaukrepe kopirala od razvitih, ampak ne dela na podrocjih, kot je treba. Obdavcitve, trhlo gospoasrtvo, .premalo prave pomoči…ne obetajte si veliko od sirclja, jansa in podobnih kekcev.
Si gledal napovedi za tretje četrtletje?
Za Hrvaško je napovedana dodatna poglobitev krize (za 1.5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), za Slovenijo pa je napovedana 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} rast.
Slovenija je imela tudi nižji padec BDP od povprečja EU in je ena izmed redkih držav z padcem v drugem četrtletju, ki je nižji od 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, celo Nemčija je imela večji padec, enako Avstrija.
[/quote]
Za koliko procentov je pa napovedana rast plač? Pa rast cen elektrike in stanarin?
Si gledal napovedi za tretje četrtletje?
Za Hrvaško je napovedana dodatna poglobitev krize (za 1.5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), za Slovenijo pa je napovedana 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} rast.
Slovenija je imela tudi nižji padec BDP od povprečja EU in je ena izmed redkih držav z padcem v drugem četrtletju, ki je nižji od 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, celo Nemčija je imela večji padec, enako Avstrija.
[/quote]
Bilo bi sicer dobro, a močno dvomim. Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zahodnih – predvsem nemškega in ravno zaradi tega prihaja tudi do določenih sprememb z zamikom.
Predvideva, da se bo v 3. kvartalu šele dobro poznal upad naročil iz tradicionalnih uvoznic iz Slovenije – predvsem Nemčije, saj je veliko podjetij v prvih dveh še dobavljalo po “starih naročilih”. Predvsem v dejavnostih povezanih z avtomobilsko industrijo in strojegradnjo. Zaradi izostanka novih naročil se bo sedaj, ko so izpolnjene pretekle pogodbe, znašlo v težavah, saj novih naročil preprosto ne bo – vse do ponovnega zagona teh vrst industrije in tudi po tem, do porabe zalog polizdelkov, ki so jih ti dobavitelji dobavljali v prvih dveh kvartalih.
Upati, da bi se padanje BDP ustavilo pred drugim kvartalom 2021 se meni zdi precej utopično. Prelepo, da bi bilo res. Koliko bo ta upad amortizirala država s spodbujanjem investicij v infrastrukturo in spodbujanjem ntranje potrošnje pa je milo rečeno velika uganka, saj do sedaj ni bilo moč opaziti nekih pokazateljev, da bi kmalu zaživeli neki projektu, ki bi občutneje zagnali gospodarski cikel v Sloveniji.
Upam, da sem premalo informiran in da ne bo tako črno, kot se mi zdi, a kot zunanjemu zainteresiranemu opazovalcu, mi ni dano drugače videti trenutne slike. Osebno bi priporočil priprave na zasebni ravni na stagflacijo in močan val upada prihodkov gospodinjstev ob hkratnem zmanjšanju ponudbe na trgu. Nekaj zalog v materialni obliki (predvsem v oblikiozimnice, kurilnega olja, ipd.) ne bo škodovalo.
Bilo bi sicer dobro, a močno dvomim. Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zahodnih – predvsem nemškega in ravno zaradi tega prihaja tudi do določenih sprememb z zamikom.
Predvideva, da se bo v 3. kvartalu šele dobro poznal upad naročil iz tradicionalnih uvoznic iz Slovenije – predvsem Nemčije, saj je veliko podjetij v prvih dveh še dobavljalo po “starih naročilih”. Predvsem v dejavnostih povezanih z avtomobilsko industrijo in strojegradnjo. Zaradi izostanka novih naročil se bo sedaj, ko so izpolnjene pretekle pogodbe, znašlo v težavah, saj novih naročil preprosto ne bo – vse do ponovnega zagona teh vrst industrije in tudi po tem, do porabe zalog polizdelkov, ki so jih ti dobavitelji dobavljali v prvih dveh kvartalih.
Upati, da bi se padanje BDP ustavilo pred drugim kvartalom 2021 se meni zdi precej utopično. Prelepo, da bi bilo res. Koliko bo ta upad amortizirala država s spodbujanjem investicij v infrastrukturo in spodbujanjem ntranje potrošnje pa je milo rečeno velika uganka, saj do sedaj ni bilo moč opaziti nekih pokazateljev, da bi kmalu zaživeli neki projektu, ki bi občutneje zagnali gospodarski cikel v Sloveniji.
Upam, da sem premalo informiran in da ne bo tako črno, kot se mi zdi, a kot zunanjemu zainteresiranemu opazovalcu, mi ni dano drugače videti trenutne slike. Osebno bi priporočil priprave na zasebni ravni na stagflacijo in močan val upada prihodkov gospodinjstev ob hkratnem zmanjšanju ponudbe na trgu. Nekaj zalog v materialni obliki (predvsem v oblikiozimnice, kurilnega olja, ipd.) ne bo škodovalo.
[/quote]
Tudi Nemčiji se ne piše bolje, če ne bo povpraševanja iz tujine.
Tudi Nemčiji se ne piše bolje, če ne bo povpraševanja iz tujine.
[/quote]
Primerjati nemčijo s Slovenijo je precej neprimerno. Notranji trg v nemčiji je neprimerno večji, pa tudi struktura samega izvoza je neprimerljiva. S “korona-krizo” je npr. farmako-industrija dobila praktično neomejena sredstva za razvoj… Tako da v tem pogledu se Nemčiji vendar obeta bolje, kakor v Sloveniji, seveda pa ne tako dobro, kot je npr. bilo v Nemčiji leta 2006 ali 2019. 🙂
Primerjati nemčijo s Slovenijo je precej neprimerno. Notranji trg v nemčiji je neprimerno večji, pa tudi struktura samega izvoza je neprimerljiva. S “korona-krizo” je npr. farmako-industrija dobila praktično neomejena sredstva za razvoj… Tako da v tem pogledu se Nemčiji vendar obeta bolje, kakor v Sloveniji, seveda pa ne tako dobro, kot je npr. bilo v Nemčiji leta 2006 ali 2019. 🙂
[/quote]
Hahaha, notranji trg, ja. A notranji trg bo zdaj pogoltnil vse, kar Nemčija ne more izvozit? Bo notranjemu trgu denar z neba padal, da bo vsak švaba pokupil vse, kar ostali svet ne bo?Notranji trg. Kako preprosta je butalska ekonomija: če nimaš za kruh, boš pa potico jedel.
P.S.: tolažba s tem, da bo tudi drugim šli 8še) slabše je dokaj nevarno početje. Zakaj? Če gledaš kupno moč po razredih in modus (vrednost okoli ta gravitira), je slednji v Slovenij pomaknjen precej “v levo” stran krivulje.
Če rečemo (bolj iz glave in po spominu), da slovenske “netto” plače gravitirajo k 850 evrom, nemške pa k 2.200 evrom, potem 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} upad v Sloveniji upad pomeni že (na ravni družine) krepko pomik pod mejo revščine, medtem ko v Nemčiji enak upad še drži družine “nad gladino”. To je ta bistvena razlika.
Hahaha, notranji trg, ja. A notranji trg bo zdaj pogoltnil vse, kar Nemčija ne more izvozit? Bo notranjemu trgu denar z neba padal, da bo vsak švaba pokupil vse, kar ostali svet ne bo?Notranji trg. Kako preprosta je butalska ekonomija: če nimaš za kruh, boš pa potico jedel.
[/quote]
Seveda. Nemški notranji trg je pregovorno precej stabilen in tudi zahteven. V letu 2019 je notranja poraba tako znašala 1.777,4 miliard evrov, oz. več kot 22 tisoč evrov na prebivalca. Za primerjavo… skupna letna poraba na gospodinjstvo v Sloveniji ne dosega 20 tisoč evrov.
Seveda. Nemški notranji trg je pregovorno precej stabilen in tudi zahteven. V letu 2019 je notranja poraba tako znašala 1.777,4 miliard evrov, oz. več kot 22 tisoč evrov na prebivalca. Za primerjavo… skupna letna poraba na gospodinjstvo v Sloveniji ne dosega 20 tisoč evrov.
[/quote]
Ja, zdaj bo pa 50 000 na prebivalca, da se izvoznike reši. Denar bo pa itak ECB šenkala na prebivalca, tako da ne bo problema. Če je en Hans do zdaj imel volkswagna, bo v krizi še dva bemveja kupil na zalogo. Ima Bosch pralni stroj, ampak, ker je kriza, bo šel v strošek in kupil še kakega Siemensa. Dinamika notranjega trga, pa to.
Ja, zdaj bo pa 50 000 na prebivalca, da se izvoznike reši. Denar bo pa itak ECB šenkala na prebivalca, tako da ne bo problema. Če je en Hans do zdaj imel volkswagna, bo v krizi še dva bemveja kupil na zalogo. Ima Bosch pralni stroj, ampak, ker je kriza, bo šel v strošek in kupil še kakega Siemensa. Dinamika notranjega trga, pa to.
[/quote]
Beri kolega, prosim. Sem pojasniltukaj to, na kar ti sedaj apliciraš. Pri tem pa pozabljaš na nemški uvoz, od katerega je npr. (in ne zgolj) Slovenija močno odvisna. Nemci so bili npr. prvi, ki so pričeli proizvodnjo iz Azije seliti nazaj. Že pred koronakrizo so Nemci pričeli z novimi oskrbovalnimi verigami, pri čemer je “outsourcing” vedno bolj prehajal na “višegrajsko skupino”. e govorimo torej o Sloveniji, je bilo predvsem v zadnjem desetletju tu precej zamujenega.
Moje mnenje je, da je Slovenija v velikih težavah, gospodarsko-vsebinsko precej podobnih onim leta ’91, le da je tokrat gospodarska slika Evrope precej veliko manj naklonjena ekperimentiranju v tem pogledu, saj je tudi Evropa sama v težavah in bo izboritev novih pozicij precej težja, kot je bila takrat.
Beri kolega, prosim. Sem pojasniltukaj to, na kar ti sedaj apliciraš. Pri tem pa pozabljaš na nemški uvoz, od katerega je npr. (in ne zgolj) Slovenija močno odvisna. Nemci so bili npr. prvi, ki so pričeli proizvodnjo iz Azije seliti nazaj. Že pred koronakrizo so Nemci pričeli z novimi oskrbovalnimi verigami, pri čemer je “outsourcing” vedno bolj prehajal na “višegrajsko skupino”. e govorimo torej o Sloveniji, je bilo predvsem v zadnjem desetletju tu precej zamujenega.
Moje mnenje je, da je Slovenija v velikih težavah, gospodarsko-vsebinsko precej podobnih onim leta ’91, le da je tokrat gospodarska slika Evrope precej veliko manj naklonjena ekperimentiranju v tem pogledu, saj je tudi Evropa sama v težavah in bo izboritev novih pozicij precej težja, kot je bila takrat.
[/quote]
Pa, kaj bi Slovenijo skrbelo, če bo itak nemški notranji trg pokril izpad izvoza, torej bodo slovenski dobavitelji polizdelkov še vedno imeli dovolj naročil.
Pa, kaj bi Slovenijo skrbelo, če bo itak nemški notranji trg pokril izpad izvoza, torej bodo slovenski dobavitelji polizdelkov še vedno imeli dovolj naročil.
[/quote]
Tudi to sem pojasnil. Nemcija se je v tem pogledu zadnje desetletje precej orientirala na t.i. visegrajce in izgubljala (spomnimo se npr. tudi razvpite zgodbe s Preventom, ki nekako ni ravno okrepil dobrega glasu o Slovensih poslovnih partnerjih).
Poleg tega pa se ze krepko odmikamo od same rdece niti. Nemsko spodbujanje notranjega trga se bo v Sloveniji poznalo z zmanjsanjem obsega izvoza na pomemben del izvoznega trga.
Kar je se bolj pomembno pa je, kaksni so strateski plani v Sloveniji za ozivitev gospodarstva, oz. bolj tocno: obrata denarja. In na drugi strani, ob morebitni oz. pravzaprav precej verjetni stagflaciji, kako nadomestiti upad uvoza sicer stratesko pomembnih izdelkov (npr. za zacetek prehrambenih izdelkov, farmako-sanitetne opreme, itd.).
Od stirih mozih “popandemicnih scenarijev” se namrec ocitno kazejo znamenja, da gredo zadeve v smeri “razsirjene lokalizacije”, po kateri se oskrbovalne verige utrjujejo na regionalno bolj povezanih obmocjih…
Tudi to sem pojasnil. Nemcija se je v tem pogledu zadnje desetletje precej orientirala na t.i. visegrajce in izgubljala (spomnimo se npr. tudi razvpite zgodbe s Preventom, ki nekako ni ravno okrepil dobrega glasu o Slovensih poslovnih partnerjih).
Poleg tega pa se ze krepko odmikamo od same rdece niti. Nemsko spodbujanje notranjega trga se bo v Sloveniji poznalo z zmanjsanjem obsega izvoza na pomemben del izvoznega trga.
Kar je se bolj pomembno pa je, kaksni so strateski plani v Sloveniji za ozivitev gospodarstva, oz. bolj tocno: obrata denarja. In na drugi strani, ob morebitni oz. pravzaprav precej verjetni stagflaciji, kako nadomestiti upad uvoza sicer stratesko pomembnih izdelkov (npr. za zacetek prehrambenih izdelkov, farmako-sanitetne opreme, itd.).
Od stirih mozih “popandemicnih scenarijev” se namrec ocitno kazejo znamenja, da gredo zadeve v smeri “razsirjene lokalizacije”, po kateri se oskrbovalne verige utrjujejo na regionalno bolj povezanih obmocjih…
[/quote]
Tudi to sem pojasnil. Nemcija se je v tem pogledu zadnje desetletje precej orientirala na t.i. visegrajce in rahljala povezave z JV Evropo oz. Balkanom, ki je pridobil status izvoznika delovne sile (spomnimo se npr. tudi razvpite zgodbe s Preventom, ki nekako ni ravno okrepil dobrega glasu o Slovensih poslovnih partnerjih). Erdoganova svojeglavost je to sepoglobila, saj je prostor med Nemcijo in Turcijo vedno bolj izgubljal svoj gospodarski pomen.
Poleg tega pa se ze krepko odmikamo od same rdece niti. Nemsko spodbujanje notranjega trga se bo v Sloveniji poznalo z zmanjsanjem obsega izvoza na pomemben del izvoznega trga.
Kar je se bolj pomembno pa je, kaksni so strateski plani v Sloveniji za ozivitev gospodarstva, oz. bolj tocno: obrata denarja. In na drugi strani, ob morebitni oz. pravzaprav precej verjetni stagflaciji, kako nadomestiti upad uvoza sicer stratesko pomembnih izdelkov (npr. za zacetek prehrambenih izdelkov, farmako-sanitetne opreme, itd.).
Od stirih mozih “popandemicnih scenarijev” se namrec ocitno kazejo znamenja, da gredo zadeve v smeri “razsirjene lokalizacije”, po kateri se oskrbovalne verige utrjujejo na regionalno bolj povezanih obmocjih…
Tudi to sem pojasnil. Nemcija se je v tem pogledu zadnje desetletje precej orientirala na t.i. visegrajce in izgubljala (spomnimo se npr. tudi razvpite zgodbe s Preventom, ki nekako ni ravno okrepil dobrega glasu o Slovensih poslovnih partnerjih).
Poleg tega pa se ze krepko odmikamo od same rdece niti. Nemsko spodbujanje notranjega trga se bo v Sloveniji poznalo z zmanjsanjem obsega izvoza na pomemben del izvoznega trga.
Kar je se bolj pomembno pa je, kaksni so strateski plani v Sloveniji za ozivitev gospodarstva, oz. bolj tocno: obrata denarja. In na drugi strani, ob morebitni oz. pravzaprav precej verjetni stagflaciji, kako nadomestiti upad uvoza sicer stratesko pomembnih izdelkov (npr. za zacetek prehrambenih izdelkov, farmako-sanitetne opreme, itd.).
Od stirih mozih “popandemicnih scenarijev” se namrec ocitno kazejo znamenja, da gredo zadeve v smeri “razsirjene lokalizacije”, po kateri se oskrbovalne verige utrjujejo na regionalno bolj povezanih obmocjih…
[/quote]
Ja, ni problema. Če bodo švaboti sami pokupili vse tiste milijone avtomobilov, hladilnikov, stružnic in ostalega, kar je drugače namenjeno za izvoz, potem bo res zmaga. Bodo pa desetkrat več tablet pohrustali na prebivalca, da bo farmacevtska industrija vzdržala. Denar bo pa z neba dol padel.
Ne razumem ravno tvojega načina razmišljanja. V bistvu bo denarni tok prihajal iz gospodarstev, ki si bodo lahko privoščila nakup (uvoz) in sama ne vlagajo dovolj na tem/nekem področju. Pravo vprašanje v danih razmerah je: ali bo Slovenija med tistimi, ki si bo ta uvoz mogla privoščiti? In na drugi strani: kaj ima za ponuditi, da bi bilo za nekoga še naprej bolj smotrno iz Slovenije uvoziti? In nenazadnje: kako namerava zagotoviti pospešek pri pretakanju denarja v okoliščinah manjšega interesa drugih gospodarstev za uvoz/izvoz (in osredotočanja na notranjo produkcijo in potrošnjo)?
Ne razumem ravno tvojega načina razmišljanja. V bistvu bo denarni tok prihajal iz gospodarstev, ki si bodo lahko privoščila nakup (uvoz) in sama ne vlagajo dovolj na tem/nekem področju. Pravo vprašanje v danih razmerah je: ali bo Slovenija med tistimi, ki si bo ta uvoz mogla privoščiti? In na drugi strani: kaj ima za ponuditi, da bi bilo za nekoga še naprej bolj smotrno iz Slovenije uvoziti? In nenazadnje: kako namerava zagotoviti pospešek pri pretakanju denarja v okoliščinah manjšega interesa drugih gospodarstev za uvoz/izvoz (in osredotočanja na notranjo produkcijo in potrošnjo)?
[/quote]
Vsa ta vprašanja enako veljajo tudi za Nemčijo.