Včeraj se je poročila ženina hčerka, moja pastorka. Ker sem bil ob vseh življenjskih prelomnicah v njenem življenju ob njej, mi je bilo logično, da jo bom popeljal tudi pred oltar. Pa sem se pošteno zmotil. Vedno sem z njo delal kot bi bila moja, svojih otrok namreč nimam. Njen oče nikoli ni bil prisoten v njenem življenju. Čestitka in rojstnodnevno darilce, pa sem ter tja kakšen telefonski klic in to je bilo vse od njenega očeta. Zato sploh nisem pomislil, da bi se lahko odločila za svojega očeta. Povedala mi je, ko se je pripravljalo na generalko. Ostal sem nemih ust, seveda žalosten in razočaran, tudi jezen. Niti prilike nisem imel, da bi zaplesal z njo. Ko sem jo gledal plesati z očetom in kako sta ob večerji sedela skupaj sem bil ljubosumen za znoret. Poročno slavje sem zapustil med prvimi. Zdaj sta mladoporočenca odšla na poročno potovanje, jaz pa samo razmišljam, da bi ji moral povedati kar ji gre. Bi ji moral kaj reči? Upam, da se mi jeza ne razkadi do takrat, ko se vrne. Žena se v najin odnos nikoli ni mešala in tudi sedaj se noče.

Mislim, da je ne glede na vse kar ste opisali prav, da jo je pred oltar peljal njen oče. Nikar ji tega ne zamerite, mislim, da to ne bi bilo fer do nje. Vsaj jaz ji ne bi.

Jaz sem pastorka, ki se je tudi želela imeti ob sebi očeta. Z mano je bil očim, ki je bil krasen a ni bil oče. Še danes si želim, da bi oče končno ugotovil, da imam hčerko, čeprrav globoko v sebi vem, da je en navaden egoistični prasec. Veš, odosi z starši so lahko zapleteni. Mislim, da tvoja pastorka točno ve kaj ti pomeni, a v trenutku, ko se je pojavil oče je na to pozabila.

Tipi, “samohranilke” so samo za zabavo. Pod pogojem, da ne komplicirajo. Za vse ostalo pa boste predvsem izkorisceni osli.

Jaz te pa razumem. Ampak ne zameri ji. Ti imaš vse, oče je imel ta dan. Raje se veseli prihodnosti in bodčih vnukov. Domnevam, da si punca želi očetove pozornosti in jo je na poroki tudi dobila. Škoda, da se je morala poročiti da je prišla do tega. Vrjetno bo še kdaj tako.

Vse pohvale pa tebi, da si nesebično ob njej, tudi takrat ko ni občinstva in fotografa. Bodi ponosen nase in nanjo. Zamera bo uničila vse kar je pri tebi dobrega. Redko uspejo moski postati praktično očetje tujim otrokom. Ne uniči tega.

Nič ne reci. Dejstva itak ne moreš spremeniti, čeprav boli. Ko se ohladiš, mogoče povej. Opiši svoje počutje in svoja čustva in s tem končaj govor. Če bo punca kaj naredila, ustrezno odgovorila… se pogovarjata dalje, sicer ni kaj.

A ne kako nas znajo otroci prizadeti?! In to čisto nehote. Po moje punca ne ve kakšno bolečino ti je povzročila. Iz napisanega sklepam, da imata lep odnos, zato se le pogovori z njo, ampak braz obtoževanja. Govori o svojih občutkih.

Jaz nimam partnerja od ločitve, ko je bila hči stara 6 let. Sedaj je maturantka. Stike z očetom je imela na lastno željo izsiljene 2-4letno. Še takrat sem morala gospoda poklicat in milo prosit naj ji dvigne telefon in dovoli za eno uro k njemu.

Ampak ona sanja. Sanja očeta, ki bo prišel na maturantski ples, sanja očeta s katerim bosta izobljsala stike, sanja o ocetu za rd, božič, diplomo, poroko.

On nikoli ne pride ne na birmo, ne na valeto, ne na 18 rd. Niti ne čestita, če ga prej ne opomnim.

Pač neko nenhno hrepenenje, verjtno tudi pri tvoji pastorki. Zato pa štejejo drugi dnevi.

Ne jemlji ji preveč za slabo.

Sicer nisem imela ocima, ampak je oce po locitvi kar izhlapel.

lahko ti povem, da mi je 15 let kadneje ocital, da ga nisem nikoli poklicala (bila takrat 12 let in niti nisem imela telefonske stevilke).

kljub vsemu – se danes pri 48ih hrepenim po njegovi pozornosti. Pa ne vem ce je to pozornost, bolj … kaj ti jaz vem. Ne znam razloziti.
vsekakor je pri hcerah ta ocetovski lik ocitno zelo pomemben. V bistvu je nekako genako zakoreninjen v nas in ne moremo iz svoje koze.

vse bi dale za ocetovo priznanje.

sej je grozno. Ves kolikokrat sem jezna nanj, pa ko me poklice… se kr vedno naredim vse kar zeli od mene.
tudi ce bi imela ocima bi bilo isto.

ne vem kaj je to, vem samo, da je mocnejse od nas.

ni ji za zamerit. Ne ocitaj ji. Sigurna sem, da te ima mnogo mnogo raje kot njega, vendar na drugacen nacin. Ne bi te zamenjala za nic na svetu, ampak v tovrstnih situacijah pa verjetno ne more preko sebe, ker se kar upa. Kaj upa, ne vem… verjetno se sama ne ve.
ni ji treba nic ocitat. Niti govort. Sej ona ve kaj cutis. Enostavno jo objemi. Pokazi ji, da si eden od tiatih, ki ji bos nesebicno stal ob strani. Ti nisi njen oce – ti si mnogo mnogo  vec!

vem pa, da je tezko s tvojega zornega kota. Vsi zahovarjamo njo, tebi pa ne izkazujemo  razumevanja. Ma razumem jaz tebe, ampak nimam pametnega nasveta. Pogovor? Ja, lahko. Naj bo na ncin, da ne preneses svojega bremena nanjo, saj vaju lahko to oddalji.

No ona ima pravico odločiti kdo jo bo popeljal pred oltar.

Toda med tvojimi vrsticami sem razbral da je na vse dobro pozabila ki si ji nudil. Lahko bi ti to povedala prej in z teboj na poroki imela isti odnos ko takrat ko te je potrebovala. Od tebe želela nadomestnega očeta. Tudi njen oče bi to lahko videl in opozoril na to.  Žalostno je to in vsekakor te razumem za jezo saj veš kako je to dobrota je sirota.  Toda ni potrebno siliti v njo ali ji sedaj govoriti kaj je naredila narobe.  Jaz bi naredil isto odšel bi iz poroke že prej.  Sedaj bi jo pustil in jo popolnoma ignoriral  z njo bi bil pogovor kakor z tujo osebo.  In tudi pomoči od mene več ni nisem več pomožni oče kakor do sedaj lahko sem tujec kakor si je sama zamislila.  Moj odnos bi se popolnoma spremenil do nje  sama bi začela razmišljati kaj je naredila narobe. Potem pa ji v mirnem tonu poveš za vse nazaj. In tudi za naprej da si imel hčerko, ki si za njo skrbel do poroke.  In da si jo zavedno izgubil na poroki z njenim obnašanjem.

Jaz pa se nočem poročit, ker si globoko v sebi, kot majhna punčka, želim, da bi me k oltarju popeljal oče, a hkrati vem, da bi s tem prizadela očima, ki je bil do mene boljši oče kot bi bil biološki tudi, če se z materjo ne bi ločila.  Vem pa, da bi me moj očim podprl in ne bi zganjal cirkusov ter mi kvaril mojega posebnega dneva.

Žal kri ni voda.

Bodi večji človek, kot misliš da si.

Podpri jo.

Ne kvari ji dneva.

Nekega dne ti bo hvaležna – oz najbrž ti bo sedaj.

Ali pa sam načni to temo že pred poroko – v stilu, da razumeš, da je izbrala očeta in da jo pri tem podpiraš in se veseliš poroke z njo. Izberi pozitivne besede. Ne vcepljaj ji mraka v dušo.

Lepo, da si tako dober očim. Spoštujem take moške. In tudi tvoja pastorka te spoštuje in te ima rada. Ampak… saj veš, nisi pa oče. In mislim, da se ji je izpolnila življenjska želja, da jo je oče popeljal k oltarju. Ne ji tega zameriti. Kri res ni voda. Oče je le oče, četudi je slab.

Če že imaš komu za zamerit, to ni hčerka, ampak tvoja žena. Ona te je popeljala v to kočljivo situacijo, da si moral sprejeti tujega otroka.

Ocitno nimas pravih problemov, da jih sam ustvarjas tam kjer jih ni…

Kompliciras za brezveze.

poroka je že mimo, do poroke ni rekel ničesar. na poroki ga niti povohala ni. niti enkrat ni zaplesala z njim, ni sedela z njim in nič.

ja, povej, da si razočaran, da te po dolgih letih, ko si ji lahko igral očeta, na svoji poroki niti registrirala ni

Te popolnoma razumem – najverjetneje si bil več ob njej kot njen biološki oče, si ji stal ob strani in vse to.

Dostikrat tudi jaz ne razumem teh stvari ‘je le oče, je le mama …’ kdorkoli. Če ta oseba ni imela pravega odnosa do mene, tudi ista kri tega ne spremeni.

In se strinjam, lahko bi ti prej povedali. Naj se ti jeza le razkadi, lahko pa ji poveš na miren način, da si pričakoval drugačen razplet in ne, da te odrinejo.

Ce te kaj potolazi, z njo ni nic narobe. Je taksna, kot zenske sicer so. Za sekundo pozornosti najvecjega prasca v vesolju bodo pozabile leta skupnih trenutkov, casa, prijetnih stvari in ljubezni. Taksne so, zato so v svoji biti vecno nesrecne – in zato hkrati srecne.

Ce si to izkusil sele sedaj in nemara celo prvic, si lahko samo srecen. Edino prav je, ce ne zelis se kdaj trpeti, da delas kot njen oce.

Pozdravljeni.

Sama sem pastorka in lani sem se poročila. Jaz sem ob sebi želela imeti očima, ker je za mene vedno naredil vse, oče pa tako kot ste opisali se je prikazal sem ter tja s kakšnim darilom in mislil da je nadoknadil ves izgubljen čas.

Na poroko ga nisem niti povabila.

Menim pa vseeno, da morate razumeti pastorko. To je bil njen dan. Želela je ob sebi “biološko” družino. Vi bi pa morali razumeti in na poroki ostati do konca in na tak način pokazati da spoštujete njeno željo in da jo podpirate vedno, ne glede na to karkoli se v življenju odloči.

Meni pa se ne zdi prav, da  vaša žena ne želi imeti nič s tem in se dela kot da ni nič. Ona je ravno glavni posrednik med vami in bi se mogla pogovorit s hčerko o tem. Konec koncev si je prvega moža sama izbrala in tudi za otroka se je odločila. Potem pa je šla z vami. Že to, da se niti ne postavi na vašo stran pove dosti o njej. Poskusite razumeti pastorko, razmislite pa o vaši ženi.

Zakaj ga opomniš, naj ji čestita, če se sam ne spomni? Zakaj ga pred njo delaš lepšega, samo da bi jo obvarovala. Hčerka mora enkrat spoznati kak oče je dejansko. Padec na realna tla je lahko zelo boleč a bo vsaj nehala sanjati. Če pa bo vseskozi sanjala in hrepenela, jo bo na koncu (ko bo on potreboval njo) še izkoristil.

Pastorka ni kriva, da se je rodila v družino, ki je razpadla. Ni kriva, da ima očeta, ki živi drugje in se ne trudi. Kot otrok se je morala prilagajati  staršem, sprejeti v svoje življenje druge partnerje ter sprejemati kompromise pri vseh dogodkih, kjer naj bi bila družina na prvem mestu, saj pri njej ni potekalo nič tako, kot pri prijateljicah, ki so imele biološke starše.  Zato si zasluži, da se vsaj na njen poročni dan počuti kot normalna, z mamo in očetom. Če je njen oče zafrknil njeno otroštvo, se je pojavil vsaj enkrat, ko ga je potrebovala.

Verjamem, da je hudo, vendar privoščite pastorki srečo na njen dan. Ko je bila otrok, se je prilagajala ona, sedaj morate malo potrpeti vi. Žal take stvari pridejo zraven, ko sprejmete odločitev, da vzamete žensko z otrokom.

Ne dolgo nazaj sem brala intervju oblikovalke Maje Štamol, ki je v Afriko odpeljala hčeri, da bi spoznali svoji biološki materi. Ko sta ju dekleti zagledali, sta takoj stekli v njun objem. Kri ni voda. Maja je povedala, da je ni skrbelo, da deklici ne bi prišli nazaj v njen objem. Tako tudi vi zaupajte vaši pastorki.

Kdo je potem sedel ob nevesti?

Oče in nova žena/nevestina mačeha?

Oče in tvoja žena/nevestina mati?

Oče sam?

Kje točno in s kom si sedel ti?

Popolnoma te razumem in verjamem, da ti je hudo. Pastorkin oče si imena oče ne zasluži. Oče ni tisti, ki samo da svoje seme, potem pa se za otroka ne zanima, ampak tisti, ki za otroka skrbi, ga ima rad in ga vzgaja. Po tej logiki bi morala pastorka vprašati tebe, da bi jo odpeljal pred oltar, ne pa očeta, ki si tega imena ne zasluži.

Ne bodi žalosten. Pastorka ni naredila tega, da bi te prizadela, pač pa zato, ker si je enostavno zaželela imeti ob sebi očeta, to, da bi vsaj enkrat začutila, da jo ima rad in da mu ni vseeno zanjo. To je neko hrepenenje po očetu, ki ga poznajo nezakonski otroci in taki otroci, ki so jih očetje zavrgli.

Pastorki ničesar ne očitaj. Bodi tak, kakršen si. Dober si. Zaslužiš si spoštovanje.

Če imaš s pastorko lep odnos, ga ne uniči.

Mogoce pa ni hotela prizadeti oceta. Pa kako bi to izgledalo da bi jo ocim peljal do oltarja. Kaj bi si drugi mislili…itd itd. Ali pa he hotela njegovo pozornost? Kaj pa zena pravi na njeno odlocitev?

no pri meni je tako, da si tudi nisem bila blizu z ocetom. Ocima nisem imela. Porocila se bom drugo leto in bom sla sama do oltarja in ples bo z mozem. Pa seveda bom tudi z ocetom zaplesala. Samo be bom pa imela neko tradicinalno poroko ker se mi zdi da bi bilo to za druge. Ce me ze kdo mora peljati do oltarja je potem to mama. Ker pa nocem v zadrego spraviti oceta bom sla sama.

Žal mi je za vas, ker vas je doletela nehvaležna vloga očima, ki ste jo sicer dobro odigrali. Ste se ji morda s čim zamerili?

Kako znajo biti otroci včasih kruti, pa tudi če so odrasli.