Na primer – vejica
Upravičenost rabe take vejice bi lažje presodila v sobesedilu, saj je treba vedeti, kaj zapisano dejansko pomeni. Morda bi bilo glede na sobesedilo celo smiselno, da bi se predstava pisala z veliko začetnico, če se želi poudariti, kot da je to nekdo rekel, v tem primeru vejice ne bi pisali. Če pa je ta na primer del stavka, dodanega glavnemu stavku: začrtali smo urnik, na primer predstava se začne ob 8.00, v tem primeru vejice za na primer ne bi svetovala.
Na splošno se za zapis vejice v takih primerih odločamo takrat, kadar želimo nakazati nekakšen premor.