na ptuju / v ptuju

Za vsak kraj posebej se je treba naučiti v/na/pri.
In tudi pri istem imenu kraja so kdaj razlike. Tako je lahko “v Preserjah” ali “na Preserjah” ali pa celo “v Preserju”, odvisno od tega, za kateri kraj z imenom “Preserje” gre.
Čisto volja prebivalcev ne velja. Juršincev v SP2001 sicer ni, so pa Beltinci, kjer je kot knjižno napisano “iz Beltincev”, “iz Beltinec” pa ima oznako pokr., torej pokrajinsko pogovorno.
Če bi veljala le volja prebivalcev, bi bilo tudi “v Lublan” slovnično pravilno.
Tako je. Ariadne, zamenjala si. Štajerci rečejo ‘iz Juršinec’, knjižno je Juršincev.
Še primer iz (nekdanjega?) OŠ učbenika (hm, pozabila sem, ali je bil za družbo ali že za zgodovino): Zadnja bitka 2. svet. vojne se je dogajala v Poljanah pri Prevaljah.
Kraj je Poljana pri Prevaljah, ne pa Poljane, tako da je ‘množinski sklon’ popolnoma neupravičen, četudi ne vemo, kako rečejo domačini; in seveda se je zadeva dogajala na Poljani pri Prevaljah.
K.
Meni ta oblika Juršinec deluje kot ženski spol. A je možno, da dejansko gre v narečju za ženski spol “Juršince” ali celo “Juršinice”? V tem delu Slovenije izgovarjajo nenaglašene “i” dostikrat zelo široko in bi nekdo, ki standardizira ledinska imena, lahko to spregledal.
samo razmišljam naglas.
Zagotovo pa gre za napačno standardizacijo toponima Voklo. Kraj se nahaja v področju, kjer poznajo švapanje in ga izgovarjajo “Woku”. Tam gre pravzaprav za besedo “lokev”. Tisti, ki je ime standardiziral, ni bil ravno jezikoslovec.
Glede Juršincev (Juršinec) pa se nam lahko oglasi kak domačin in nam pove, kako se sklanja kak podoben samostalnik, ki ni lastno ime.