Na sinov rojstni dan je prišla brez darila?!
Sicer pa jaz otrokom vedno kaj prinesem, tudi če nima rojstnega dne. 
Tako da na obisk nikoli ne pridem prazna, odraslim kakšno kavico ali domačo marmelado, otrokom pa sladkarije, ko ima rojstni dan pa kakšno oblačilce ali igračko.
To o zajemalki pa mi res ne gre v račun. 
Nisem vedela, da obstajajo tudi taki ljudje …
S temle se pa strinjam…
otrok je otrok..
men je tudi vseeno če nič ne prinesejo oz. smo še celo tako zmenjeni, da si nič ne nosimo samo na kavo se pride.. otrok je pa vesel.. In največkrat je najbolj vesel ravno najbolj malenkostne stvari oz. sladkarije kot pa kaj večjega – tako da ni treba ravno neke bogatije nosit.
Kaj ima mamina prijateljica delati na praznovanju njenega 5 letnika? A se ne vabi vrstnike? Če bi prinesla pa samo eno malo čokolado bi bil pa danes samo malo drugačen naslov pa isto zgražanje. Tvoja prijateljica je skontala, da jo vabiš samo zaradi darila ker kaj če ona delati tam med 5 letniki in ti je vrnila milo za drago. Jaz ji dam celo malo prav.
Nisem vsega brala, mogoče je že kdo kaj podobnega omenil, a vseeno: mislim, da si naredila veliko napako, ko si sinu pritrdila, da je prijateljcia prišla brez darila. Jaz bi mu rekla, “Ne, ni prišla brez darila – vsi, ki so danes tu, so prinesli največje darilo s tem, ko so prišli in ti poklonili svoj čas. Stvari se zgubijo, polomijo, zanje zgubiš zanimanje, spomini na skupaj preživeti čas pa vedno ostanejo.” Ni važno, koliko je star, če imaš tak odnos in ga redno predstavljap otrokom, ga ponotranjijo in jim je za darila vseeno, za ljudi pa ne. Zdaj si mu povedala pa samo, da je na praznovanju zaželen le tisti, ki kaj prinese. Temle našim kuštravcem bo še zelo hudo v življenju, glede na to kakšne zglede dobivajo.
A se hecaš? Rabljeno zajemalko mu je prinesla?!?!?!? :D[/quote]
Kaj bi se hecala? Res mu je to prinesla. Mah, raje bi naj povedala, da nima denarja za eno čokolado ali za dve pomaranči (da bo bolj zdravo), pa ji noben ne bi zameril…ona pa se nacrta z rabljenim kuhinjskim priborom.
Taka je, pograbi doma kar ima, pa hajd na praznovanje. Ja, pa meni je enkrat prinsela bonboniero, kjer je rok pretekel že pred 8 meseci. Kaj je naredila? S kemičnim je počečkala datum, kar prek folije… Jao
A se hecaš? Rabljeno zajemalko mu je prinesla?!?!?!? :D[/quote]
Kaj bi se hecala? Res mu je to prinesla. Mah, raje bi naj povedala, da nima denarja za eno čokolado ali za dve pomaranči (da bo bolj zdravo), pa ji noben ne bi zameril…ona pa se nacrta z rabljenim kuhinjskim priborom.
Taka je, pograbi doma kar ima, pa hajd na praznovanje. Ja, pa meni je enkrat prinsela bonboniero, kjer je rok pretekel že pred 8 meseci. Kaj je naredila? S kemičnim je počečkala datum, kar prek folije… Jao[/quote]
Nasledjič pa ji prinesite za rojstni dan ali božič rabljeno leseno kuhalnico. Joj, kako me je to nasmejalo. Se opravičujem, samo mi je to tako smešno. Nisem vedela, da so tudi taka “darila”.
Sama nisem dobila kakšnih takih daril s pretečenim rokom, je pa res, da sem bolj vesela domačih izdelkov (domači rezanci, jabolčni ali kakini suhi krhlji, zeliščni čaji, marmelade) kot pa kupljenih stvari.
Jaz pa mislim, da simbolična darila izražajo, da ti nekdo veliko pomeni in ne materialnosti.
Simbolično darilo je simbolično v smislu materialne vrednosti, a lahko izrazi veliko ljubezni. Na primer, doma pečen kruh, doma pečeni piškoti, doma sušeni krhlji, doma skuhana marmelada, lep svinčnik, šilček, beležka, darilo iz second hand trgovine – ponovne uporabe, recikliran uporaben predmet, rožice z vrta ali travnika ali iz gozda…..
Za par EUR najdeš že čisto uporabno darilo.[/quote]
Se absolutno strinjam, home made variante so super, ampak majhni otroci (no, tudi najstniki in marsikateri odrasli) na to ne dajo popolnoma nič. In potem si ti tisti, ki je razočaran, ko si toliko dela, ljubezni in časa vložil v domači izdelek, na drugi strani pa vidiš “razočaranje”. Zato sem napisala, da je bolje potem NIČ, kot pa povešeni obrazi na obeh straneh.
Tudi jaz se ne hecam, na poroko našega sina je prišla enako tudi 4 članska družina moje najožje sorodnice brez darila; po 20. letih še vedno pravi “ne nismo pozabili, da smo darilo še dolžni”..Pri nas je to postala že družinska šala:-))
Na vsako praznovanje kamor si povabljen, moraš biti toliko kulturen, da prineseš primerno darilo ali darilce. Tudi na obisk se ne gre prazen. Razen seveda, če vsak dan ne visiš tam:-(
No, kakšno malenkost je res treba prinesti, čeprav imajo danes otroci “od vsega”. Nekateri starši so strašno proti, če kdo prinese čokolado, bombone, kekse ali kaj podobnega.
Cunj imajo otroci ponavadi več kot dovolj. Denarja se ne nosi. Igrač imajo več kot preveč.
Človek je resnično v zadregi, kaj prinesti.
Morda zvezek za risanje, barvice, šilček, pobarvanko, kakšno knjigico, vrečko sadja (banane, pomaranče, suhe fige, dateljne) ali pa krožnik kakšnega dobrega peciva.
No, da prideš prazen, to pa je meni zelo čudno, jaz sama bi se zelo slabo počutila, če ne bi nič prinesla.
Brat je povabil najboljšega frenda za pričo. Ta je ravno takrat opremljal svoje stanovanje in je prišel na idejo, da ko bosta z ženo dobila kredit, gre brat z njima izbrat svoje darilo. Zmenili so se za tepih. Na pikniku za 30 obletnico poroke mu je v šali rekel, da naj se ne sekira, ker tepihi niso več moderni :)))
Mene bi bilo sram, bi vsaj na visoko obletnico prinesla kaj, kar bi odtehtalo poročno darilo.
tudi jaz sem enkrat dala eni znanki celo goro oblačil, ene 7 res tistih ta velikih vreč, ne te trgovinske..oblačila so bila odlično ohranjena, večinoma boljše znamke oblačil itd(tudi jakne, bunde..)..nič strgano..in kakšna je bila zahvala..nič, niti besedice, še po telefonu me ni poklicala potem, ko je doma pogledala, kako in kaj…jaz pa sem neumno pričakovala, da bo mogoče mojemu otroku kupila kakšen majhen avtek za 3 evre, ali pa čokoladico..še deset dek kave nisem dobila…isto se je zgodilo, ko sem enkrat dala nekaj sorodnici..besedice ni omenila , kako in kaj, ali vsaj hvala..tako da zdaj vse prodajam preko bolhe, pa magari velik kup kvalitetnih oblačil za 20 eur..[/quote]
Nekateri ljudje nimajo nobene olike in ne poznajo sramote. Samo stran od takih ljudi! Vem, da bi bila zadovoljna že s tem, da bi se ti znanka iskreno zahvalila za podarjena oblačila, čeprav bi bila njena dolžnost, da bi te vprašala, koliko ti je dolžna, da ne govorim o tem, da bi ti lahko prinesla zavojček kave, steklenico vina ali lepo lončnico. Jaz bi, če bi bila na njenem mestu.
Kultura nalaga, že po tradiciji, da ko greš kam na obisk, počastiš tam stanujoče z nako pozornostjo.
S tem se zahvališ za njihovo povabilo in izkažeš dolžno spoštovanje, ker so te sprejeli medse- za ta dan, to slovesnost, nivažno, važno je, da si počaščen s povabilom i se zato na določen način zahvališ, ter tako priznaš, da se čutiš v resnici počaščenega.
Tisti, ki se mu to zdi samoumevno in ne prinese malega darilca, pokaže, da teh ljudi ne spoštuje in, da se med njimi ne počuti počaščenega.
Vsi znamo (še predobro) poiskati pravo darilo, tudi za takega, ki naj bi že vse imel.
Jaz sem pa očitno padla z lune. Če nekam grem in zagledam v trgovini, na tržnici ali kje drugje nekaj takega, za kar vem, da bi bilo nekomu zelo všeč ali bi mu prišlo prav, npr. dobra knjiga, nov cd, zanimiva roža, dežnik s pujso Pepo, kremšnite na Bledu, bučno olje v Prekmurju…., to kupim in ne gledam, ali ima ta oseba rojstni dan ali je praznik. Družinski člani in prijatelji to že dobro vedo. Takrat, ko pa nekdo dejansko praznuje, pa se težko prisilim, da grem ravno takrat kupovat darilo, predvsem okrog novoletnih praznikov me zgrabi krč in odpor do kupovanja na silo in pogosto ne kupim ničesar in takrat ne obdarujem. Pri nas je to vsakomur normalno in nihče ne komplicira. Praznovanje je druženje družine in prijateljev in darila niso obvezna. Pogosto celo rečemo, naj sploh ničesar ne nosijo in naj brez slabe vesti pridejo. Še nihče ni za nikogar rekel, da je zaradi tega skopuh, brez olike ali celo nesramen. V današnjih časih, ko imajo nekateri vsega preveč, drugi pa komaj za preživetje, so materialne stvari čisto brezvezne.
Jaz kar vsakemu povem naj ne nosijo daril petletniku ker ima vsega preveč (darila itak dobi od mene in babic), sploh pa da kateri od otrok ne bi prišel na zabavo zato ker nimajo za darilo…Probam ga učiti da je smisel zabava, ne darila. Zaenkrat še gre, verjetno bojo, ko bo starejši, darila bolj važna.
Darilo za rojstni dan-no ja. Tudi jaz in moz sva taka, da za rojstni dan moras nekaj dati. Sva v bistvu se bolj neumna, kot je treba. Ze veckrat sem komu dala darilo za rojstni dan, ki ga v bistvu sploh ni praznoval, ali pa jaz nisem bila na praznovanju. Zdaj me je ze srecala pamet in ce mu hocem kao voscit, jupim eno najcenejso buteljko-priznam in to je to. Kar se tice praznovanja pri nas, pa mi dol visi za darila, ker so po navadi neuporabna in mi samo guzbo delajo. Naprimer razne bonbonere, pa geli za tusiranje ali samponi za glavi, ki ga ne uporabljam….
