Jaz sem diplomirala že precej let nazaj. Ne vem, kako je zdaj. Hočem reči samo to, da opravljena gimnazija ni merilo, ker niso vse gimnazije enako dobre, prav tako so ocene pogosto odvisne od zafrknjenega ali nezafrknjenega profesorja. Ali boš študij dokončal je odvisno tudi od pridnosti, talenta, vztrajnosti ipd.[/quote]
Ja saj. Zato pa ni nič narobe s tem, da so vpisni pogoji enaki za vse, je tako?[/quote]

Potem bi morale srednje strokovne šole omogočiti svojim dijakom priprave na splošno maturo iz vseh predmetov, pa jim ne, ker do sedaj to ni bil pogoj za vpis na fakulteto. Nimam nič proti, če so pogoji za vse enake, ampak tistim, ki so vpisani še po starem, bi se moral omogočiti vpis naprej po starem. A res ne dojamete, v čem je problem. A ste res vsi že tako moralno izprijeno, da se vam zdi čisto sprejemljivo, če z nenadnimi odločitvami zaj*** nekaj letnikov?

Najbrž se vam zdi sprejemljivo tudi, da biopsihologija nima akreditacije in se študentom tista izobrazba sploh ne prizna in če hočejo imeti fakultetno izobrazbo, morajo po treh letih ponovno v 1. letnik nekam drugam.

Seveda, jasno, tisti, ki nimajo gimnazije so tako sposobni, da jim sploh ni treba v srednjo šolo in gredo po osnovni takoj na faks. Samo ne vem, zakaj jim ni uspelo zbrati dovolj točk za gimnazijo, sploh pri današnji inflaciji petk v osnovkah?![/quote]

A ti je pretežko doumeti, da so se nekateri odličnjaki vpisali na strokovne šole z namenom, da poglobijo svoje znanje v stroki, ki jih zanima? In potem bi nadaljevali študij. Kdo bo večji strokovnjak na svojem področju? Tisti, ki se je iz gimnazije vpisal na faks ali tisti, ki se je iz srednje šole in je svojo stroko spoznaval iz vseh vidikov?

Že dolgo spremljam te vpiše in vem, da jih 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} špekulira kako bodo najlažje in Ziherl prišli na želeni faks. Tole prodajanje buč o strokovnostI je za lase privlečeno. Kdor ima jasen namen študirat, naj se vpiše na tehnično gimnazijo, ne pa da vedri na eni srednji šoli.

Na zalost je tudi kakovost studija padla. Vsaj kolikor je poklicev, kjer clovek neposredno komunicira s ponudniki. Pa naj bo to naravoslovje ali druzboslovje. Ko sem sam hodil na eno izmed fakultet… sorry, ampak- zapravljanje casa. In kolikor sem poznal kolegov v tistih casih, sta zgolj medicina in strojnistvo bili neki zares izobrazevalni ustanovi. Kolega- asistent na FI mi je nekoc sam rekel: “Mi produciramo diplomirane bedake. “

Moja osebna izkušnja: Na fakulteto sem se vpisal med zadnjimi generacijami starih predbolonjskih študijev.
Po zaključeni splošni maturi sem se vpisal na univerzitetni program na gradbeni faks na Univerzi v Ljubljani. V 1. letnik se nas je vpisalo cca. 65{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gimnazijcev in 35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dijakov srednjih grebenih šol.
Na začetku 1. semestra so bili tehniki pametni, da je kar glava bolela. Oni itak že vse znajo. No, so prišli prvi kolokviji, pa izpiti, pa kmalu še jesenski izpiti … V drugem letniku nas je sedelo 85{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gimnazijcev in 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tehnikov. V četrtem letniku pa 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gimnazijcev in 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tehnikov. Ti tehniki so bili v povprečju kakšno leto ali dve starejši od gimnazijcev.
Tehniki so imeli velik deficit v znanju matematike, tudi splošna fizika jim je delala velike težave. Imeli so neko osnovo znanje statike, ki pa smo ga gimnazijci po prvem kolokviju pri statiki v prvem letniku že dohiteli. Razlika med nami je bila tudi v študijskih navadah.
Veliko tehnikov se je prepisalo na visokošolski študij. Tam jim je šlo malo lažje, program pa je bil bistveno lažji. Teorije je bilo manj, bila je bolj poenostavljena in bolj opisna, pri matematiki so bila določena poglavja izpuščena ali znatno okrnjena.
Zdi se mi, da je bilo škoda, da so svoj čas zapravljali nekje, kjer programa niso bili sposobni dokončati. Govorim seveda o povprečju. Imeli smo tudi izjemne tehnike, ki so vzporedno uspešno študirali na dveh študijih, pa take, ki so se po diplomi vpisali na 3. stopnjo, vendar so prsti na eni roki dovolj, da preštejem vse take ljudi v mojem času študija.

Sedaj pa poglejmo na študijski proces po bolonjski reformi. Diplomant 1. stopnje ima ne glede na izbiro visokošolskega ali univerzitetnega študija enako stopnjo izobrazbe. Oba imata enake možnosti nadaljevanja študija na 2. stopnji. Zakaj bi nekdo rinil na univerzitetni študij, če obstaja velika verjetnost, da ga ne bo zaključil?

Sam bi prostor za reformo videl predvsem ali v ukinitvi visokošolskih in univerzitetnih programov, saj formalne razlike med njima ni ali pa, kar mi je osebno še bolj smotrno, omejitvi vpisa diplomantom visokošolskih študijev na 2. stopnjo.
Ena konkretna rešitev bi bila, da bi vse univerzitetne programe akreditirali kot enovite magistrske študije in ukinili 2. stopnjo kot tako.

Al ste smotani. Otroke ste prepričevali, da naj gredo na stresno, da bodo imeli poklic in da bodo šolo lažje izdelovali ter se potem tudi lažje vpisali na faks. Zdaj, ko bližnjice ne bodo več bližnjice, pa jok. Ja, najbrž zaradi slabe vesti. Pa ni tako grozno, v svoji stroki se vedno lahko študirajo na VS smeri. Če pa želijo res na UNI smer, pa ja ne bo tak problem eno leto več? Bodo nadoknadilI manjko iz srednje šole . Torej kaj točno je problem? To, da sedaj ne bo mogla ena iz srednje ekonomske na filofaks študirat angleščino, kot se je to dosedaj dogajalo (ker so do lanskega leta imeli takšni padalCI celo prednost pred gimnazijci)? Ja, dodatno leto bo takšnim res pomagalo, da pridejo na ustrezen nivo znanja.

Seveda, jasno, tisti, ki nimajo gimnazije so tako sposobni, da jim sploh ni treba v srednjo šolo in gredo po osnovni takoj na faks. Samo ne vem, zakaj jim ni uspelo zbrati dovolj točk za gimnazijo, sploh pri današnji inflaciji petk v osnovkah?![/quote]

A ti je pretežko doumeti, da so se nekateri odličnjaki vpisali na strokovne šole z namenom, da poglobijo svoje znanje v stroki, ki jih zanima? In potem bi nadaljevali študij. Kdo bo večji strokovnjak na svojem področju? Tisti, ki se je iz gimnazije vpisal na faks ali tisti, ki se je iz srednje šole in je svojo stroko spoznaval iz vseh vidikov?[/quote]

Verjetno res, ampak ne v Sloveniji! V Sloveniji bi se najvec prakse in strokovnega znanja dobili dijaki poklicnih 3 letnih sol, ce jih ne bi na polletni praksi postavili v skladisce ali kam, kjer so najmanj moteci, na 4 letnih je pa prakticnega dela veliko premalo, da bi sploh kdo vsaj malo povezal teorajo s prakso, kaj sele, da bi se kaj naucil!
Po diplomi so pa vsi studenzi na istem, razen tistih par, ki ze v cadu studija delajo kaj v svoji stroki.

To so naredili prav!
Itak se je špekuliralo in so se odličnjaki vpisovali na farmacevtski tehnik, da bi po liniji manjšega odpora prišli na fakulteto za farmacijo.
Kako so pa tam delali fiziko in matematiko je drugo vprašanje.
So pa odžrli mesto enemu gimnazijcu.

Sem nekje tvojih let, mogoce sva bila celo sosolca. Mislim, da malo napihujes in pretiravas, a ce od tvoje zgodbe odstejes kakih 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, je dejansko tako bilo.
Moji sosolci pri fiziki niti niso sepali, smo imeli dobrega profesorja, smo pa sepali pri matematiki in to zelo. Gimnazijci so se zataknili pri risanju in strokovnih predmetih, teorijo so dokaj hitro dojeli, risanje pa malo bolj pocasi, a jim je slo lazje, kot nam matematika. Res je tudi, da so imeli recimo v tistih casih Bezigrajci popolnoma razdelan sistem ucenja, kar nam gradbincem sploh se ni bilo jasno.

Poleg tega, nov sistem velja za tretje letnike in do re šole bodo za svoje dijake organizorale maturitetne tečaje, tako da jim mogoče ne bo niti treba leto pavzirat.

Zakaj bi tisto iz ekonomske ovirali pri vpisu na študij angleščine? Česa, kar bo rabila pri študiju, pa zna manj od gimnazijca? Ne tako opevat gimnazij in podcenjevat ostalih srednjih šol, lepo prosim! Tako kot se gimnazije razlikujejo po zahtevnosti, se tudi srednje šole.

Zakaj bi tisto iz ekonomske ovirali pri vpisu na študij angleščine? Česa, kar bo rabila pri študiju, pa zna manj od gimnazijca? Ne tako opevat gimnazij in podcenjevat ostalih srednjih šol, lepo prosim! Tako kot se gimnazije razlikujejo po zahtevnosti, se tudi srednje šole.[/quote]

Ker je mogoče angleščina na gimnaziji na povsem drugem nivoju kot na srednji ekonomski?

Zakaj bi tisto iz ekonomske ovirali pri vpisu na študij angleščine? Česa, kar bo rabila pri študiju, pa zna manj od gimnazijca? Ne tako opevat gimnazij in podcenjevat ostalih srednjih šol, lepo prosim! Tako kot se gimnazije razlikujejo po zahtevnosti, se tudi srednje šole.[/quote]

Ker je mogoče angleščina na gimnaziji na povsem drugem nivoju kot na srednji ekonomski?[/quote]

Ja ali pa ne. Odvisno od gimnazije in od srednje ekonomske. Tudi literatura za slovenščino je na nekaterih srednjih šolah enaka, kot na gimnazijah.

Zakaj bi tisto iz ekonomske ovirali pri vpisu na študij angleščine? Česa, kar bo rabila pri študiju, pa zna manj od gimnazijca? Ne tako opevat gimnazij in podcenjevat ostalih srednjih šol, lepo prosim! Tako kot se gimnazije razlikujejo po zahtevnosti, se tudi srednje šole.[/quote]

Ker je mogoče angleščina na gimnaziji na povsem drugem nivoju kot na srednji ekonomski?[/quote]

Če tista iz srednje ekonomske naredi poklicno maturo in maturitetni predmet iz angleščine, bo povsem enakovredna študentom angleščine iz gimnazije. Razen, če misliš, da je imela premalo ur kemije ali biologije in zato ni sposobna za študij angleščine. Haha.

Vse to se pa obrne, ko človek pride v firmo in je treba kaj pokazat. Takrat pa Vegovci pustijo gimnazijce precej zadaj. Če jih seveda spustijo zraven in ne najamejo razne brihtole, od katerih ni nič.[/quote]

Le kaj si hotel povedati s tem?

Nihče frišen iz šole se prvi dan v službi ne znajde in ga lahko že samostojno zadolžijo za velik projekt.
Vegovski srednješolci so glede prakse tako tako, ko/če diplomirajo na isti smeri kot gimnazijci, so pa z diplomo v žepu oboje cirka isti telebančki. Odvisno predvsem od tega, koliko se sami med študijem ukvarjajo s svojim področjem in prakso.
Sem družboslovka, pa sem morala kolegu štromarju jaz pokazat, kako se zveže štedilnik. Tako kot je bilo narisano na shemi 🙂 Njemu se je zdelo, da je ta shema kr neki in mu ni in ni šlo zvezat vseh plošč IN pečice.[/quote]
Sanjaj. 25 let delam za precej veliko firmo in sem kot mentor zamenjal že veliko mulcev, vem kdo je uporaben in kdo se obdrži. Večji problem je način kdo in zakaj dobi službo.

Cepec si ti in to veliki!
V mariborskem časopisu Večer so vsaki dan razpisi za delovna mesta v sosednjem Grazu.
In to ne eno delovno mesto, ampak več delovnih mest.
Prava redkost je povpraševanje po uni. kadrih. Pravzaprav je ni.

Pa ne duvaj se z neko diplomo, ki je več ali manj nič vredna.

Cepec si ti in to veliki!
V mariborskem časopisu Večer so vsaki dan razpisi za delovna mesta v sosednjem Grazu.
In to ne eno delovno mesto, ampak več delovnih mest.
Prava redkost je povpraševanje po uni. kadrih. Pravzaprav je ni.

Pa ne duvaj se z neko diplomo, ki je več ali manj nič vredna.[/quote]

Zakaj potem jok in stok, ce je uni diploma nicvredna? Zakaj bi se tisti s srednjo solo potem sploh radi vpisovali na univerzitetne studije? Bog ne daj, jih lahko se pokvarijo 😉

Cepec si ti in to veliki!
V mariborskem časopisu Večer so vsaki dan razpisi za delovna mesta v sosednjem Grazu.
In to ne eno delovno mesto, ampak več delovnih mest.
Prava redkost je povpraševanje po uni. kadrih. Pravzaprav je ni.

Pa ne duvaj se z neko diplomo, ki je več ali manj nič vredna.[/quote]

Zakaj potem jok in stok, ce je uni diploma nicvredna? Zakaj bi se tisti s srednjo solo potem sploh radi vpisovali na univerzitetne studije? Bog ne daj, jih lahko se pokvarijo ;-)[/quote]
Samo zato, ker vsi mislimo, da smo nekaj več.

In, ali so farmacevtski tehniki končali fakulteto za farmacijo? Če so, potem nimaš kaj protestirat. Preveč farmacevtk vidim po lekarnah, ki ne znajo svetovati. Običajno svetujejo dražje zdravilo ali zdravstveni pripomoček. Mogoče se kdaj usmilijo kakšnega upokojenca.

Ajd’ bodimo iskreni. Vsi smo spekulirali in hvatali krivine, kolikor se je dalo. Spomnim se literarnih esejev… Kmalu sem ugotovil, da je bolj smotrno prebrati kako recenzijo in spremno besedo, kakor se kaj bistveno posvecati prebranemu ctivu… Pri zgodovini je bilo bolj smotrno slediti politicni opredelitvi profesorja, kakor znati zgodovino in kontekst, itd. Srednjo solo sem izdelal brez da bi “odprl knjigo”, kot se temu rece. V cetrtem letniku presprical kako polovico ur. Da so mi priznali letnik, se imam zahvaliti predvsem psihologinji, ki je gojila nekaksno razumevanje do mene… Sel sem skozi testiranja in ugotovili so, da mi je v soli dolgcas, ker naj bi bil bolj inteligenten, kot se temu rado rece. Maturiral sem z 18 tockami – Gimnazija Poljane.

Na faksu ni bilo dosti drugace. Povprecje sem imel 8,2. Izpite sem delal “iz rokava”, na blef. Za en sam izpit sem dejansko prebral priporoceno literaturo, vsi ostali predmeti so bili bolj ali manj izguba casa. Ce primerjam svoj drugi studij (informatika) s prvim (pravo), je razlika kot noc in dan. Na pravu smo dejansko studirali. Tam jaz nisem bil kos studiju. V drugo pa preprosto – studij ni bil kos meni. Ce lahko nekdo “iz ulice” opravi vse izpite brez ene ure priprave (razen enega, kot receno) zgolj na podlagi spekulacij o tem, kaj profesor zeli slisati, potem… je kakovost tega studija milo receno na psu.

Za take primerke je pa zelo priročen izredni študij. Ko boš plačeval iz svojega, boš tudi študiral, ker boš hotel nekaj za svoj denar.

Ker je mogoče angleščina na gimnaziji na povsem drugem nivoju kot na srednji ekonomski?[/quote]

Če tista iz srednje ekonomske naredi poklicno maturo in maturitetni predmet iz angleščine, bo povsem enakovredna študentom angleščine iz gimnazije. Razen, če misliš, da je imela premalo ur kemije ali biologije in zato ni sposobna za študij angleščine. Haha.[/quote]
Torej priznas,da je izbrala lazjo pot? Najprej ze pri vpisu v sš, potem skozi celo solanje, na koncu pa se z obcutno lazjo maturo? Se pravi,da ni enakovredna, pac pa na papirju vecvredna. Imela bo boljsi uspeh v 3. in 4.letniku, potem pa se na maturi. Ej, kaj ko bi gimnazije kar ukinili, ce mislite, da so srednje sole cisto enakovredne? Mimogrede, delati splosno maturo ali pa poklicno s samo enim maturitetnim predmetom je cisto neprimerljivo. Poleg tega tu ne gre vec
za stroko in poglabljanje znanja tvoje stroke, a? Gre za iskanje lazje poti in nic drugega. Zadnji cas, da se to ukine.

Ce smem vprasat, kdaj pa si maturiral in koliko je bilo maksimalno stevilo tock? Je bila to ze ta splosna matura (kot je danes?)?

Če bo sprejeto, bo veljalo že za 2018/19 in seveda tudi za te, ki so že vpisani. To je največje sra***, ker nameravajo spremeniti pogoje tekom šolanja.

Ce smem vprasat, kdaj pa si maturiral in koliko je bilo maksimalno stevilo tock? Je bila to ze ta splosna matura (kot je danes?)?[/quote]

Seveda smes. So pa to zame nekako irelevantne podrobnosti. 🙂
Pripenjam spricevalo v analizo, ker se mi ne sanja o detajlih.

[attachment=0]dok_2013-04-26-085830.pdf[/attachment]