Sama sebi sem zakuhala neugodno situacijo in zdaj trpim le jaz. Z ex partnejem res nisva bila za skupaj, to sedaj 100% vem, ker sva probala dvakrat, ampak način, kakršnega sem jaz izpeljala na koncu si pa nisem mislila da mi bo pustil take posledice. On je bil na koncu molčeč, nezainteresiran, nič od nič. Jaz pa žalostna obupana, brez moči. Meni je on takrat pomenil še vse, samo je njega minilo. Iz same nemoči sem mu zmetala stvari v obraz, rekla naj me pusti pri miru da grem naprej, na koncu rekla zdej pa pejt ven in je šel. On je samo nekaj mirno nazaj odgovarjal v svojem svetu. In je res šel in v dveh letih kar je od tega ne bu ne mu od njega. Malo se žrem, ker nisem lepo prijateljsko zaključila, čeprav je bil kreten. Da je na koncu izpadlo kot en monolog iz moje strani in potem block in tišina.

Včeraj se mi je zgodil en dogodek ki mi je odprl to dve leti staro rano. On ma že novo, slišala pa sem da “ne ve” zakaj sva šla midva narazen. Saj nisem slišala njegove plati, niti mi je ni povedal. Še danes ne vem niti nikoli ne bom, kaj se je njemu sploh po glavi pletlo in kaj je čutil – vase zaprt tip. Nisi tu več v igri čustva, le v zraku kao da je nekaj nepredelano. A naj vse skupaj izpustim, oprostim, rečem jebiga in grem naprej? Sem občutljive narave, za terapevta pa vseeno pomoje ravno ni.

preboli in nehaj pogrevat stare stvari.

na napakah se učimo, nima pa smisla leta in leta pogrevat neke nepomembne zadeve. nista bila za skupaj. pika. kar tebe boli je to, da te je očitno prebolel in šel dalje in ne joka za tabo.

ločit se moreš vedno z dobrim sexom in brez besed, to je treba enostavno začutit, da je konec, ne pa s peno na ustih.

On je že zdavnaj predelal in šel naprej. Kaj točno bi ti zdaj rada?

Njega ne. Nimam pa nobenih odgovorov in zaključka iz njegove strani, to me edino. Kar sem rabila takrat vedet/slišat da bi lažje prebolela, nisem dobila. Samo en normalen feedback, nič drugega.

Po dveh letih? Sori, ampak to ni normalno. Kaj ima zdaj on tebi po dveh letih za razlagat? Če bi k meni prišel en bivši izpred dveh let in hotel, da analizirava razhod, bi ga poslala na pregled glave. Bolestno.

Jaz sem prepričana, da ti bo moj nasvet prišel najbolj prav : kvačkaj!

Ja saj ne mislim nič njega vpletat, niti ne z njemu reševat, to je tudi meni bolano. Pravim samo da je težko v glavi pri sebi 100% zaključiti, če ti kontra stran takrat ni sploh razložila, kaj je narobe šlo, kje je bil razlog da ga je minilo, ne pa samo na koncu govoriti “ne vem, ne vem, zapadel sem v slabo družbo, pa šiht…”

Jaz njemu ne bom nikoli več težila, s sabo imam probleme. Nisem tko usekana, vem da je 2 leti krepko preveč.

Pa saj si vse napisala: nemoč, tišina z njegove strani, nezmožnost komunikacije, nezainteresiranost… če pa to vse ni dovolj za razhod, pa ne vem kaj je.

saj pa si ga ti dobesedno ven vrgla. kakšen zaključek od njega bi pa še rada?

ni mu bilo do veze s tabo. to je ves misterij vsega skup. če bi mu bilo, bi se drugače obnašal

Avtorica, pri meni podobno. Je tudi dve leti pa sploh ne vem kaj ni bilo ok. S tem, da midva se sploh nisva skregala, nič, on je samo mrknil pa nikoli povedal zakaj. Ni imel toliko pogume, da bi rekel: ej, konec je, ne maram te več videt, ne slišat. Ja, bi si tudi jaz želela vedet kaj je bilo narobe, zakaj je kar mrknil. Preprosto si pač pravim: da so dedci brez čustev, da so brezobzirni in da pač z lahkoto žensko zavržejo kot navadno smet. Na žalost.

P.s.: pa ne se obremenjavat z Repliko in podobnimi, ene monklje so pač fenomen: obvladajo vse. Njim se ne more zgoditi, da bi bile v razmerju z napačnim.

Tiste, ki pa nismo tako super pa ja, tudi trpimo, se sprašujemo pa ne vemo zakaj se je nekaj zgodilo. No, meni je fajn, da si napisala svojo zgodbo, sploh, ker je tudi pri tebi dve leti tako, da mi je v tolažbo, da nisem edina :). Pa verjetno je še kje kakšna, ne verjetno, sigurno :).

Hvala. Saj je takoj lažje, ko se malo pogovarjaš okoli in vidiš, da nisi sam v tem. Sem se pa precej zapirala med stiri stene in samo tuhtala ter se izolirala od ljudi. Zgodilo se mi je pa samo to, da sem začela krivdo in razloge za razhod iskati pri sebi, tervse začela obtoževati. Ker nisembila v kontaktu z ljudmi, ki bi me postavili na realna tla.

Tale del komentarja zgoraj je pa verjetno odgovor na vsa moja vprašanja:

ni mu bilo do veze s tabo. to je ves misterij vsega skup. če bi mu bilo, bi se drugače obnašal

.. iz tega sklepam, da tudi če sem ga vrgla ven in grdo govorila, če bi me imel še rad, bi verjetno vztrajal in bi me kasneje kontaktiral .

O joj kako boli, da me iz moje strani bodoči oče otrok ni maral. That’s life. Stara pa sva bila takrat 30 ane.

Aja in žrlo me je tudi to, ker sem bila tekom zveze precej pod vplivom prijateljic, ki ga niso marale in potem spraševanje- ali bi me imel rad, če ne bi bla skos nekaj živčna in napeta,ker so pritiskali z vseh strani name… in potem sem v zvezo vnašala nemir – bi se obneslo, če bi mela midva mir? Ali mu je bilo zato na koncu že tako vseeno.

Meni se je zgodilo isto po 19 letih veze in 2 otrokoma!!! Zaključka ni, pizdun se pa še zdaj dela reveža pri prihsteljih, sorodnikih

Najbolj boli tišina.

Zdaj sem v vezi s super moškim. Se pogovarja, skrbi zame, se mu da sexat…. Sprejema moja otroka. Jaz sem zmagala, zdaj to vem.

Ti si zaključila, ti si ga vrgla ven. Kako nimaš zaključka??

Pa napisala si “je bil kreten” – preberi še 1x “je bil kreten”, štekaš? ne? Preberi ponovno “je bil kreten”. Bo zdaj šlo?

Zaposli se s čim drugim, glancaj fuge, štej drevesa ob sprehajalni poti in se premakni dalje. On se je.

Odlepi se v glavi z njegovega penisa…dol… kajti samo še to te muči. Moški to hitro predelajo – takoj, ko najdejo novo luknjo za prznjenje.

Očitno je bil seks z njim nepozaben in dolžina njegovega orodja zate top. Ko boš to prebolela in predelala, odmislia, boš predelala. Prej ne.

Dejansko rabiš terapevta, če po dveh letih pogrevaš stvar, ki si jo ti zaključila.

Če je po dveh letih najbolj konstruktivno mnenje kar ga ima, da “ne ve”, potem se ni dosti spremenil. Isti kreten je kot takrat, torej se brezveze žreš in sekiraš. Pa verjetno te muči, ker te je prebolel in šel naprej. Brez skrbi, tudi ta tanova se bo ob takem človeku kmalu počutila tako kot si se ti, če se že ne.

Nekaj je s tem človekom,da mi ne gre in ne gre in ne gre! Grozno. Tist malome špikne na vsake tolk. So bli v lajfu tut drugi, pa sem vse druge z lahkoto. Tle pa: jaz zaključila na glas, agresivno, skoraj enostransko, ga spodila iz prostora

Razlog: njegova molčečnost, tiha maša, ignoranca že par mesecev prej, enostavno nisem zmogla več, to da ti en ne pove direkt kaj je narobe najbolj boli.

Bolelo me je, ker je dejansko to sprejel in šel naprej, nič se ni upiral, nič ni vztrajal, vseeno mu je bilo. Bojim se da rabim terapevta :(((

Ne vem, če bom zadel, a podam svoje opažanje. Po x postih ostalih uporabnikov si že x tič napisala isto: ne moreš ga predelat, ker ti ni povedal, zakaj se ni “boril” zate.

Morda ti ne bo všeč, kar boš prebrala: sam zaznavam precej agresiven način iz tvoje strani. Enostavno “moraš” vedet. Ne rečem da si, a vseeno poglej po sebi: če si ga morda na podoben način spraševala tudi ostale stvari se ti je zaprl, ker je enostavno zaznal agresijo.

Noben odrasel pod prisilo ne bo sodeloval. In velikokrat se tega agresivnega načina niti ne zavedamo in ga podajamo popolnoma nezavedno.

Ma ja no, vem :((( ker sva v drugo poskusila in je bila vmes že ena druga, s katero me je v prvo prebolel, sem bila precej nervozna, obenem pa sem imela v glavi ustvarjeno sliko z njim, bila zaljubljena v idejo o njem.. zaradi te ideje in velike želje sem pritiskala, ga spraševala… mogoče ubila s tem čustva že prej. Une vmes nisem dobro prenašala, bila ljubosumna… bom nehala s tem x-tič naštevat. Povedala sem vse. Želela sem slišat odzive, komentarje vas, ki niste čustveno vpleteni v zadevo

Pa saj si ga ti skenslala, kot je razbrati. Kakšen zaključek sploh rabiš? Zaključila si ti, ne on. A bi moral po kolenih nazaj hodit in jokat, da ga vzameš nazaj? Očitno je razumel, da je konec, ne pa točno zakaj. Ti veš, zakaj si mu zmetsla stvari v obraz in to je tvoj zaključek. Menda ne pričakuješ, da te bo poklical in rekel, da je konec.

dobr sex je že okej, brez besed pa ne.

ženske drugače delujemo in je zaželjen, večini žensk celo potreben zaključek-torej je treba z besedo na dan in odkrito rečt kako je na stvari. Drugače se brezveze matrajo kot avtorica recimo.. sicer pa večino vez moški že pasivno zaključijo in čakajo aktiven konec, ki ga bo naredila ženska. A to je res tako strahopetno, da ne upa reči, da je konec? Kaj šele zakaj?

Ti povem jaz…živiš v dramskem krožku. Tako deluje veliko ljudi, seveda na lastno škodo. A si srečna zdaj? Nisi. Nihče okoli tebe tudi ne more biti, ker nihče normalen ne mara drame. Meni je naporno že te tvoje zapise brati, kaj šele to doživeti. Scuzala bi me v 2 urah.. očitno si tudi njega in revežu ni ostalo niti malo volje do življenja, kaj šele borbe zate in vse kar ti nudiš. Če ob človeku nisi srečen, je bolje da si sam. Pa če je to prijatelj, partner ali kdorkoli. Srečni, izpolnjeni ljudje, ki imajo lepo, kvalitetno življenje se vsem nepotrebnim dramam in ljudem povezanimi z le-to na veliko izogibajo, ker jih vleče dol. Nihče si takega človeka ne zasluži ob sebi.

Zato se umiri. Najdi svoj notranji mir in nato previdno v novo zvezo, tako da vanjo vneseš sožitje, mir, spokoj, ljubezen, jo obogatiš in nadgradiš tako sebe kot partnerja s svojo energijo in v obeh vzbudiš prijetna čustva, ne pa vso to negativo.

Tole je razumljivo.. sam prvič pa berem, da se skoz dobr sex začuti, da je konec