si pa ti pričakovala? Preklet egoizem, taki se res ne bi smeli množiti, no saj se verjetno itak nisi, ker ne poznam nobenega takega, pa smo šli čez težke čase.

Moje vprašanje ni zlonamerno, skušam samo spodbuditi malo razmisleka:
glede na zgornjo izjavo: če je razlog za otroke ta, da imamo nekoga ob sebi na stara leta – ali ni to sebičnost in vnaprejšnje razmišljanje o svojih lastnih potrebah in koristih?

To me pa res ne zanima kaj bo po moji smrti, meen ni več, kaj imam torej po smrti s tem svetom, saj ne bom vedela!!

To pa so grozne obsodbe moških, pa kje si to slišala ?
Poznaš tak primer al kaj?!
Če bi to bilo res, bi to bila javna resnica,
a ni javna resnica,
to pa že ni res,
da bi bili moški tako privoščljivi,
da ženskam ne bo dovolili materinstva
in se KASNEJE CELO NORČEVALI IZ NJE,
KO JE ONA MIMO NJENIH LET ??
PERVERZIJA !
NAJ IZVE CELI SVET !

To pa so grozne obsodbe moških, pa kje si to slišala ?
Poznaš tak primer al kaj?!
Če bi to bilo res, bi to bila javna resnica,
a ni javna resnica,
to pa že ni res,
da bi bili moški tako privoščljivi,
da ženskam ne bo dovolili materinstva
in se KASNEJE CELO NORČEVALI IZ NJE,
KO JE ONA MIMO NJENIH LET ??
PERVERZIJA !
NAJ IZVE CELI SVET !
[/quote]

Imam izkusnjo osebno z enim takim.

Od kje ti ideja, da si vsi želimo ubadat z otroci?
Verjamem, da je tebi to fajn,. Meni pa je to grozno.

Če te prav razuemm, si naštepala otroke, da bodo ob tebi, ko boš stara in bolna?

Neegoistični? A potem imajo ljudje otroke zaradi altruizma? Do koga? To se ne sklada z razlogi, katere ljudje naštevajo: da v starih letih ne BOM sam, da BOM čutil tisto povezanost, da BOM nekaj pustil za seboj, da BOM imel matično celico, ker je to normalno (da BOM normalen), … Ljudje si zaželijo otrok. Ko gre za posledico želje, je otrok (ali karkoli) tehnično gledano vedno produkt (starševskega) egoizma. Tako gre svet naprej.
[/quote]
To pa je razturancija od odgovora. Vsaka cast! 🙂

Uživam življenje, rada živim. Tega sem naučila tudi svoji hčeri. Uživata življenje, radi živita. Vsako leto, še posebej, odkar sta odrasli, se nama zahvalita, da sta na svetu. Zato se ima otroke. Ne zase, ne za preganjanje dolgčasa in razmišljanje, da na stara leta ne boš sam. Naši otroci nadaljujejo vrsto. Naši otroci so na svetu, da imajo priložnost uživati to, kar sedaj uživamo tudi mi. Izkušnje, ki ga ponuja življenje. To je najlepši moment starševstva, materinstva in resnično škoda vseh vas, ki ste si svojevoljno odrekle ta privilegij.

Torej, ta privilegij smo odrekli SEBI? Hmmm …
Skoraj off topic: današnji otroci bodo čez max. 20-30 let (kar je celo ocena z rezervo) res doživljali izkušnje z veliko začetnico. UI bo nadvladala in si podredila človeško raso (to je neizogibno in na današnji točki zelo verjetno že neustavljivo), službe: adijo, tu so roboti in tehnologija, seks: roboti, vojne in medsebojni konflikti: izi pizi, orožje si že zdaj lahko natisneš doma s 3d tiskalnikom, hočeš kruh, hočeš streho nad glavo, hočeš zdravnika: čip v roko … Pretiravanje? Ko bi vsaj bilo.

Oh, joj. Prosim, recite, da se hecate. Otroka imeti zato, da bi me nekdo pokopal in prišel na moj pogreb?
In da bi svoje imetje podarila tujcem? Jaz osebno ne, do tistega pokopa imam namen porabiti večino le-tega. Če pa ga ne bom, okrog tistih, ki nimamo otrok, ni samo puščava in tujci, veste.
Se mi pa postavlja vprašanje: zakaj pa človek res ne bi zapustil premoženja popolnemu tujcu? Evo, to bi bilo pa res altruistično dejanje. Vredno razmisleka.
[/quote]

Kako bi lahko jaz človek funkcioniral brez Ega?
Pustimo sedaj to, več ali manj. Z nič!

Kaj ni varnost ena od večih in skoraj osnovna vzročna-generirajoča zanka v kateri se nahajamo/o

Torej, ta privilegij smo odrekli SEBI? Hmmm …
Skoraj off topic: današnji otroci bodo čez max. 20-30 let (kar je celo ocena z rezervo) res doživljali izkušnje z veliko začetnico. UI bo nadvladala in si podredila človeško raso (to je neizogibno in na današnji točki zelo verjetno že neustavljivo), službe: adijo, tu so roboti in tehnologija, seks: roboti, vojne in medsebojni konflikti: izi pizi, orožje si že zdaj lahko natisneš doma s 3d tiskalnikom, hočeš kruh, hočeš streho nad glavo, hočeš zdravnika: čip v roko … Pretiravanje? Ko bi vsaj bilo.
[/quote]

Saj veš, kako pravijo. Dokler se roombe zaletavajo v stene, se UI ni za bat.

Bolj realna se zdi vedno večja prenaseljenost, vedno manj naravnih virov in vedno ostrejši boj zanje.
Že zdaj živimo en drugemu na glavah in če ne bo neke hujše epidemije, se bomo morali razredčit sami, kar pa nikoli ni prijetno. Je pa edina logična in naravna rešitev, ki se je posluži vsaka teritorialna žival, ko začne manjkati virov za življenje. Razredčili se bomo tako ali drugače pa če se vsi na glavo postavijo, ker tako dolgo ne bo šlo več.

Ne razumem pa, zakaj mame koklje najbolj motijo ravno tiste, ki delajo na tem, da njihovih piščančkov ne bodo skljuvali ostali piščančki, ko bo kletka prenaseljena, fotre peteline pa najbolj motijo petelinčki, ki imajo raje druge petelinčke in posledično tudi nič kljuvajočih piščančkov 🙂

Revni ste, težko je priznat! Večinoma ste prišlepani na svoje starše, do poznih let,prijatelje… A oni imajo svoja življenja! Verjamem, da za praznike nikoli niste sami,vedno v družbi…
Smilite se mi vsi tisti, ki niste želeli otrok, tisti ki jih pa niste morali imeti pa globoko sočustvujem z vami!!!

Da vas pomirim, v osnovi ste še vedno otrok, zato ne smete imeti otrok.
🙂

Hočeš reči, da je otroke treba imet in privezat nase, ker večine drugače ne bi nihče povohal, sami pa ne znajo bit?
Tudi prav, ti kar sočustvuj.

Zanimivo, jaz se pa sploh ne najdem v trditvah – da ne bom na starost sama, da mi bodo pomagali in podobno. Otroke sva imela, ker sva želela, da zaživijo, da so. Kako bodo naprej živeli, je njihova stvar. Trenutno je eden stalno v tujini in ga ne pogrešam, druga na izmenjavi in je tudi ne pogrešam. Svoje sem oddelala, zdaj je na njih.
Sem slaba mati, ker nisem čustveno odvisna od otrok? Mislim, da ne.

Ja, si slaba mati.
Biti čustveno odvisen in čustveno vezan sta dve različni stvari in ti nisi ne eno, ne drugo in to drugo, da nisi čustveno vezana na otroke te naredi za slabo mati.

Ja, si slaba mati.
Biti čustveno odvisen in čustveno vezan sta dve različni stvari in ti nisi ne eno, ne drugo in to drugo, da nisi čustveno vezana na otroke te naredi za slabo mati.
[/quote]
Ja tudi prav, če tako misliš 🙂 Najbrž bi tako ali tako težko dojela, da smo zdravo povezana družina.

Če povem po pravici zakaj jih nimam, jih nimam zato, ker mi ni uspelo najti nekoga, ki bi bil primeren za očeta. Nihče v življenju me ni imel rad. Je to uspeh? Imam vse in še več, ampak ljubezni pa nimam nobene! Nikogar ne ljubim, nihče me ne ljubi, varna sem pred razočaranji. Krivulja mojega življenja je ravna.
Je to uspeh?
Če gledam vrstnice, ki materialno imajo veliko manj, ene so celo odvisne od partnerjev je njihovo življenje dogajanje, krivulja v vseh extremih, njim se dogaja, ljubijo, sovražijo, se smejejo, so jezne, so v oblakih, so na tleh……
Je to uspeh?
Katero bi izbrali?

Ja tudi prav, če tako misliš 🙂 Najbrž bi tako ali tako težko dojela, da smo zdravo povezana družina.
[/quote]

V zdravo povezanih družinah se ljudje pogrešajo med seboj.
V pogrešanju ni nič slabega, je le odraz čustvene vezi, ki je pri vas ni.

V zdravo povezanih družinah se ljudje pogrešajo med seboj.
V pogrešanju ni nič slabega, je le odraz čustvene vezi, ki je pri vas ni.
[/quote]

Pogrešanje je obvezujoče čustvo. Tudi jaz si svojih otrok nikoli ne bi želela obremeniti s takšnim bremenom. Nimam jih zase, pridejo in gredo naprej. To ne pomeni, da ni ljubezni, ampak da je le ta brezpogojna.

Pogrešanje je obvezujoče čustvo. Tudi jaz si svojih otrok nikoli ne bi želela obremeniti s takšnim bremenom. Nimam jih zase, pridejo in gredo naprej. To ne pomeni, da ni ljubezni, ampak da je le ta brezpogojna.

Žal mi je zate, da si tako hladnokrven terorist. Te nikoli nihče ni maral? Ne starši in ne otroci? Jaz še službo pogrešam, pa prijatelje, pa morje, pa slivove knedle, pa… Pa ne ne bi staršev in otrok? Starasem toliko, daimam samo še očeta, zelo starega, čez 95, otroci so pa že nekaj let nazaj šli. In ja se pogrešamo, se imamo radi… sploh veš kaj je to?

pa to so že take dementne mamce, ki vse samo jamrajo,da jih nihče ne pogleda več, pri nas je isto, če bomo včeraj pri naši stari mami, bo danes rekla,da nas ni videla in da je nismo obiskai že par let..in kako je sama vedno uboga revica.

Pogrešanje je obvezujoče čustvo. Tudi jaz si svojih otrok nikoli ne bi želela obremeniti s takšnim bremenom. Nimam jih zase, pridejo in gredo naprej. To ne pomeni, da ni ljubezni, ampak da je le ta brezpogojna.

Res imate popolnoma zmešane pojme čustvovanja!
Kar ima človek rad in če tega ni, človek to pogreša, pa naj gre za karkoli.
Ko nekdo reče, da ne pogreša otrok, je lahko le slab in čustveno popolnoma zavrt starš!

Imam občutek, da ste nekje slišali, da je treba otroke spustiti iz gnezda (ja, se strinjam, jih je treba), da je to znak dobrega starševstva in ste potem zavoljo tega, da bi vas vsi imeli za super starše, le izklopili čustva in zdaj vsem razlagate, kako ste oh in sloh, ker otrok ne pogrešate! Ker v nasprotnem, če ne bi izklopili in zatrli čustev, bi ob odhodu otrok travmirali še naslednjih 30 let! Butare nezrele!

kako lahko nekdo to reče, ne razumem, se pravi ti je žal da imaš otroke, jaz nikoli, res nikoli ne bi mogla rečt, da če bi še enkrat, bi bila brez svojih otrok..pa naj bo tako ali drugače, ljudje imajo bolne, invalidne otroke, pa jim ni žal za vse, kar so dali skozi, ne pa ti, ker ti je težko vozit mularijo na dejavnosti.