Mene pa zanima, kaj se pravzaprav zgodi, da otroci na neki stopnji ne marajo več šole, niti učiteljev, in na kateri stopnji se učitelji in učiteljice iz prijaznih skoraj “nadomestnih” mam, v redkih primerih tudi očetov, prelevijo v zmaje? Kako je možno, da so otroci tako navezani na vzgojiteljice v vrtcu, pa v nižjih razredih na učiteljice, potem pa kar na lepem med njimi pride do razkola in napetih odnosov? Zakaj tega pristnega odnosa ni možno podaljšati do konca šole, saj navsezadnje učitelji otrokom nočejo nič hudega? Gre za splošno ohladitev medčloveških odnosov, tako da nekaj veljajo samo še ocene, ali kaj drugega? Nekako ne morem verjeti, da se otroci in učitelji kar na lepem spremenijo v zmaje. Imate kakšno teorijo?

Pa saj ni nujno, da pride do razkola. Jaz se spomnim sebe, da sem imela šolo ful rada. Pa vsako poletje sem komaj čakala, da bo spet šola. KO jemami kupila šolske knjige, sem vse prebrala (razen kakšne fizike in matematike) od začetka do konca še preden se je šola začela. Zdaj ko sem učiteljica, vidim (sicer zelo redko) da se v vsakem razredu najde otrok, ki ima veliko žejo po znanju in rad hodi v šolo. Enkrat ob priliki, sem tudi svojim učencem (osmarjem) rekla, ko so se nekaj kremžili: “Ja kaj bi pa počeli doma? tako bi vam bilo dolgčas, da bi umrli od dolgčasa. V šoli srečujete prijatelje, simpatije, pa vsakemu kdaj kaj uspe in potem ste vsi veseli, da se dokažete staršem, pa na plese hodite, pa namaškarate se za pusta, ….” In po treznem premisleku so v bisvu dojeli, da je temu res tako. Je pa res, da bi se morali tudi učitelji potrudit, da bi otroci imeli radišolo. Če že zjutraj nazijaš pet otrok ko prideš v službo – ja sajni potem čudno, da šole ne marajo….. Jaz sem imela občutek, da se imamo pri naših urah čisto fletno. Je pa seveda logično, da si dobil cvek, če nečesa nisi znal. Ali pa da med odmorom popucaš razred, če si celo uro svinjal naokrog in metal v sošolke papirčke ali koščke radirke.

Pri nas pa imamo prav prijetno izkušnjo. Hči je namreč v osnovni šoli prav sovražila vse učitelje. Res je, da so v tej šoli učitelji resnično “čudni”. Za učence jim ni kaj prida mar, še posebno se jim ne ljubi ukvarjati z malo bolj
problematičnimi in tistimi, ki potrebujejo več vzpodbude.
No zdaj pa je šla v srednjo šolo in tukaj pa je krasno vzdušje. Učenci niso le številke, z učitelji imajo prijeten spoštljiv ;vendar tudi prijateljski odnos in
od sedaj hodi v šolo z velikim veseljem, kar se pozna tudi na ocenah.
Hvala bogu:)))
TAko, da nisem še čisto obupala , še obstajao pravi učitelji ; v pravem pomenu te besede.

Mislim, da mogoče lažje navežejo topel odnos z vzgojiteljico in z učetiljico razrednega pouka, ki sta non-stop z njimi, kot kasneje na višji stopnji. Takrat pridrvijo v razred, ura mine…pa spet k drugemu učitelju.
In učitelj se mogoče lažje poglobi v 25 učencev, kot v 100 ali 150.