Nadaljujem tukaj, ker se mi pač ljubi

…iz te debate:

http://med.over.net/forum5/read.php?151,10448066,10449222,quote=1#REPLY

Varanje je predvsem kot aspirin v primeru glavobola, kar pomeni, da glavobol ni nekaj izmišljenega. Pogovor (in to še pravočasen) seveda je rešitev, vendar imaš primerke, ki se bodo pripravljeni pogovarjati šele, ko jih bo nekaj “dobro treščilo po glavi”. Pred tem pa bo veljala z vsako željo po pogovoru tista o “prvih mestih”, sebičnosti, zahtevah po pozornosti in podobnem crapu kot ga lahko beremo tukaj. Ja, potem morda ostane ločitev, ampak tisti, ki jo bo zahteval, bo spet hitro označen z omenjenimi pridevniki.

Zdaj, ti lahko gledaš na te občutke tako kot praviš in si morda čisto zadovoljen s samo očetovsko vlogo. Večina moških pa ne bo, tako kot tudi marsikatera ženska ne bo zadovoljna izključno v vlogi gospodinje in inkubatorja za njegove potomce.[/quote]
Tvoj primer z aspirinom je prav tako primeren. Aspirin je prav tako prevara. V tem primeru varamo predvsem sebe, saj živimo v zablodi, da glavobola več ni. Je pa še vedno tam. Zato nihče ne trdi, da je glavobol nekaj izmišljenega. Vsi pa dobro vemo, da z aspirinom ne rešimo vzroka za glavobol in nas lahko zato takšno neodgovorno poseganje po teh prevarah prej ali slej drago stane.
Saj se težave le kopičijo. Prav tako, kot pri partnerskih odnosih, kjer se z varanjem le izogibamo reševanju problemov. Zato se k temu zatekajo neodgovorni in šibki ljudje, ki niso sposobni sprejeti potrebnih ukrepov, da bi odstranili vzrok, zaradi katerega potem opravičujejo varanje.
Res je, da nam telo lahko opraviči občasno varanje z aspirinom…Partnerka pa nam po vsej verjentosti tega ne bo odpustila. 🙂
Če bo seveda zvedela za to. A tega se samozvani “močni” in “samozavestni” moški tako zelo radi izogibajo.

In kot moški lahko obstajaš le kot varalica ? Ali kaj si želel s tem povedati ?

Ti jih razumeš in se mi zdi, da tudi potiho toleriraš. Jaz pa ne, ker je to isto, kot če toleriram tajkune in ostale prevarante, ki lahko obstajajo le, če nekoga izkoriščajo in lažejo.

Ker je pa družba pokvarjena, razumem odziv in toleranco do takšnih dejanj, ki niso nič drugega, kot le druga plat in vidik naših bolanih in psihopatskih politikov in podobnih, ki so prav tako brez kančka moralnih vrednot in občutka za sočloveka.
Družba tega ne bi smela tolerirati, ker nas bodo takšne prevare zelo teple. To je primer ustvarjanja slabe karme.[/quote]

Res ne vem zakaj si se ob vsem napisanem obesil samo na aspirin. Ampak, če je že tako, je dejstvo je, da bo nekdo ob primerni indoktriniranosti vzel prenašanje kroničnega glavobola kot odraz zrelosti v smislu žrtve za višje on pomembnejše cilje. Aspirin pa poleg blažitve lahko deluje še na dva načina: ali se ga bo dotični posluževal vedno in ob vsakem glavobolčku ali pa mu bo vzpodbuda oz. v razmislek, da je možno ter da si tudi zasluži življenje brez glavobolov.

Političnih in tajkunskih prevar pa z omenjenimi ne gre mešati, ker so prve pretežno povezane z lastninjenjem. No, razen če partnerja tudi ne jemlješ na enak način.

Se pa do neke mere strinjam, da najpogosteje varajo slabiči. Vendar zakaj hudiča se neka ženska odloči it v resno zvezo s slabičem. Saj tak karakter pa se ponavadi zelo hitro pokaže, ponavadi že dosti prej kot je takrat, ko je že prepozno? Tega res ne vem. Morda prav zato, ker je slabič in posledično vzbuja na začetku občutek, da bo z njim lahko manipulirati.

Boom, ne ker se ti ljubi, temveč, ker je to tvoja trauma in vsak ima kakšno. Eni se klasificirajo za osemenjevalce, drugi tipa Popay so tipi, ki se jih ne bi taknula ni s palico.

Čas bi bilo, da izstopiš s te gugalnice.

Preveliko znanost delate iz tega varanja, ki je normalno, kot je normalno, da trenutno sije sonce..

Ker sem komentiral tvoj post, kjer si dal primerjavo z aspirinom.

Saj ravno o tem pišem.
Bistven je pristop k reševanju problema ali glavobola. Res primer z aspirinom ni ravno idealen, a vseno ima neke vzporednice med enima in drugim problemom.
Torej, želim le prikazati, da je bistveno kako nekdo pristopi, ko se pojavi problem v odnosu ali pa glavobol. Nekateri se bodo vprašali po vzroku in raziskali problem ali glavobol…Drugi se s tem ne bodo kaj dosti ukvarjali in poglabljali, ampak preprosto posegli po aspirinu ali varanju, ker je to najlažja pot.
Izbiro pa seveda pogojujejo naša prepričanja in odnos do nas in do drugih. Varanje je le beg od soočanja, zato velikokrat to preide v neko odvisnost, človek pa ob tem čustveno in tudi fizično propada, ker živi v nekem zlaganem odnosu, zaradi česar nima notranjega miru in sreče.
Rešitev je v primeru glavobolov pogosto težja, saj človek ne pozna vseh odgovorov za nastanek. V primeru varanja pa je odgovor bolj preprost, saj se lahko ločimo in razdremo odnos, če ne želimo živeti v nekem neiskrenem in lažnem odnosu.
Zato je varanje le izgovor, ne pa neka nujnost, kot v primeru jemanja aspirina, če ne želimo živeti z glavoboli.

Želel sem ponazoriti, v kakšnih oblikah se še manifestira takšen način razmišljanja, kjer odnosi temeljijo na lažeh, prevarah in koristoljubju.
Kjer je varanje, tam definitivno ni spoštovanja in ne ljubezni. Ampak jeza, maščevanje, prezir…

Ker je sama prav tako slabič. Se premalo ceni, ni sposobna ustvariti zadovoljnega odnosa, prepoznati težav in primerno ukrepati….
Za nesamozavestne osebe je značilno, da rabijo veliko potrditve s strani okolice, zato poskušajo z drugimi manipulirati, da bi ustrezali njihovim pričakovanjem. Druga oseba zaradi tega občuti pritisk, ujetost…In začne bežati iz odnosa. Na koncu imata točno to, kar sta sama in kar nosita v sebi.
Občutke izkoriščanosti, neljubljenosti, prevar…..

Če in kadar sem tukaj je pač treba o nečem debatirat, a ne? Moti me pa predvsem enostranskost. Dobro, slednje je lahko tudi trauma. Ampak človek brez travm bi po tej logiki bil vedno tiho. Tem s to vsebino pa praviloma jaz ne odpiram.

Načeloma se aspirina zelo redko poslužujem. Proti glavobolu zelo pomaga malo več popite navadne vode in zvišana fizična aktivnost. Ampak to bo spet kdo videl kot bežanje od problema in slabištvo, ker ga pač ne prenašam stoično :-)))

Ker je sama prav tako slabič. Se premalo ceni, ni sposobna ustvariti zadovoljnega odnosa, prepoznati težav in primerno ukrepati….
Za nesamozavestne osebe je značilno, da rabijo veliko potrditve s strani okolice, zato poskušajo z drugimi manipulirati, da bi ustrezali njihovim pričakovanjem. Druga oseba zaradi tega občuti pritisk, ujetost…In začne bežati iz odnosa. Na koncu imata točno to, kar sta sama in kar nosita v sebi.
Občutke izkoriščanosti, neljubljenosti, prevar…..[/quote]

Aha, točno!! To pa torej pomeni da so hitre in enostranske obsodbe nepoštene in preveč površinske in se jih morda praviloma poslužujejo predvsem – slabiči :-))

Meni samo ni jasno kakšno logiko imate glede varanja in slabičev……

Meni so ljudje ki varajo POGUMNI, tako kot so mi vojaki ki so se bojevali (in se) v vojnah POGUMNI, čeprav se mi zdi vojna dejanje slabičev ker odpove komunikacija, ampak to ne spremeni dejstva da so ljudje na prvi fronti (varalice in vojaki) kaj manj kot pogumni…… To mate res smešno logiko.

Bežanje bi bilo, če bi vzel le aspirin. Pa še to brez vode. 🙂
Če pa telesu daš tisto, kar rabi, je isto, kot če prisluhneš ženi in ji daš tisto, kar rabi. Potem pa več ni potrebe po varanju. 🙂

Odgovornost za varanje vedno nosi le tisti, ki se je odločil za ta korak. Za nastale težave pa sta običajno oba soodgovorna.

Meni samo ni jasno kakšno logiko imate glede varanja in slabičev……

Meni so ljudje ki varajo POGUMNI, tako kot so mi vojaki ki so se bojevali (in se) v vojnah POGUMNI, čeprav se mi zdi vojna dejanje slabičev ker odpove komunikacija, ampak to ne spremeni dejstva da so ljudje na prvi fronti (varalice in vojaki) kaj manj kot pogumni…… To mate res smešno logiko.[/quote]
Laganje in varanje ni bilo nikoli znak poguma.

Meni samo ni jasno kakšno logiko imate glede varanja in slabičev……

Meni so ljudje ki varajo POGUMNI, tako kot so mi vojaki ki so se bojevali (in se) v vojnah POGUMNI, čeprav se mi zdi vojna dejanje slabičev ker odpove komunikacija, ampak to ne spremeni dejstva da so ljudje na prvi fronti (varalice in vojaki) kaj manj kot pogumni…… To mate res smešno logiko.[/quote]
Laganje in varanje ni bilo nikoli znak poguma.[/quote]

Saj tudi pretep ni znak poguma, pa boš vseeno potreboval kar nekaj poguma da se boš šel tepst z kakšnim Kličkotom kajne….. al pa Zavcem al pa kakim ki trenira kakšne veščine.

Samo v strahu se pokaže pogum, in to da te je strah da te dobijo generira pogum da(če) to vseeno narediš. Poznam enega ki ni upal….. pa ga boli k za žensko, ampak ga je bilo preveč strah kot kaže ne vem česa.

Še za samomor moraš met POGUM.

Sicer ne vem, v kakšni povezavi je to z varanjem..A vseeno, če že omenjaš….Ne vem, zakaj bi se sploh šel tepst s takšnim, kjer že vnaprej veš, da nimaš šans. To ni pogum, ampak neumnost.

Zakaj se potem ne soočiš in ne rešiš svojih težav, če imaš pogum ? In raje svoje dejanje iz obupa opravičuješ s pogumom.
Pogum in obup ne gresta skupaj.

Zakaj se potem ne soočiš in ne rešiš svojih težav, če imaš pogum ? In raje svoje dejanje iz obupa opravičuješ s pogumom.
Pogum in obup ne gresta skupaj.[/quote]

Spet sekaš mimo. Samomor je tudi način soočenja s težavami – pač nekoga, ki drugačne rešitve ne vidi. Nenazadnje imaš kulture (recimo Japonci), kjer je bil samomor dejanje časti v določenih situacijah.

Zakaj se potem ne soočiš in ne rešiš svojih težav, če imaš pogum ? In raje svoje dejanje iz obupa opravičuješ s pogumom.
Pogum in obup ne gresta skupaj.[/quote]

Spet sekaš mimo. Samomor je tudi način soočenja s težavami – pač nekoga, ki drugačne rešitve ne vidi. Nenazadnje imaš kulture (recimo Japonci), kjer je bil samomor dejanje časti v določenih situacijah.[/quote]
Ne, pa ni samomor soočanje s težavami, ampak izogibanje.
Če bi se soočil s težavami in jih rešil, sploh več ne bi čutil želje po samomoru.

Tisto je bilo žrtvovanje za višje cilje, kot se razni verski blazneži razstrelijo za višje cilje. In po tvojem je potrebno zdaj občudovati njihov pogum ter tako ljudi učiti, da je to pametno in pogumno dejanje ?

[

Meni samo ni jasno kakšno logiko imate glede varanja in slabičev……

Meni so ljudje ki varajo POGUMNI /quote]

Ne vem, kaj je tako pogumnega, da partnerju za hrbtom drugega/drugo žgeš. Je pa to dokaj običajna zadeva, zato nima smisla pretirano zgubljati besed okoli tega. Pač človeška dvoličnost in hinavščina.

a če ena, ki bi jo kresnil, drži aspirin med bederci …. a potem ne varam ☺

Jaz se pa ne strinjam, da je slabiče lahko prepoznati kaj kmalu oziroma se jih da, če imaš za sabo veliko izkušenj, med katerimi so tako pozitivne, kot negativne. Vprašanje pa je, kdaj imač človek dovolj izkušenj, da to presodi. Lahko traja precej let, odvisno tudi od sposobnosti učenja in dojemanja iz teh izkušenj, kar določenim spet gre bolje, drugim slabše. Kot v šoli eni potrebujejo, da nalogo rešijo v momentu, drugi pa potrebujejo inštruktorja, pa še takrat jim ni vse jasno, tako je tudi v življenju.

Meni samo ni jasno kakšno logiko imate glede varanja in slabičev……

Meni so ljudje ki varajo POGUMNI, tako kot so mi vojaki ki so se bojevali (in se) v vojnah POGUMNI, čeprav se mi zdi vojna dejanje slabičev ker odpove komunikacija, ampak to ne spremeni dejstva da so ljudje na prvi fronti (varalice in vojaki) kaj manj kot pogumni…… To mate res smešno logiko.[/quote]
Z mojega vidika so slabiči, ker jaz bi težave rešil drugače, na varanje pa gledam kot beg od tega reševanja. Beži pa slabič, ne nekdo, ki je pogumen. Pogumen človek se s težavami sooči.

Kakšen pogum, samo dovolj obupan moraš bit, da ne vidiš več nobene rešitve, poti nazaj. Le pogumen si upa it skozi tako temo in se skušati vrniti nazaj.

Odvisno, kje se ti nahajaš. Med njenimi bedrci ziher nisi, če je tam aspirin. 🙂

Kakšen pogum, samo dovolj obupan moraš bit, da ne vidiš več nobene rešitve, poti nazaj. Le pogumen si upa it skozi tako temo in se skušati vrniti nazaj.[/quote]

Je potreben tudi pogum. Obupanih ljudi je cel kup. Pa ne storijo samomora, ker pač ne upajo.

Kakšen pogum, samo dovolj obupan moraš bit, da ne vidiš več nobene rešitve, poti nazaj. Le pogumen si upa it skozi tako temo in se skušati vrniti nazaj.[/quote]

Je potreben tudi pogum. Obupanih ljudi je cel kup. Pa ne storijo samomora, ker pač ne upajo.[/quote]
Jaz pa pravim, da še niso povsem obupali. Res pa je, da imamo tudi tukaj, kot povsod drugod, meje različno postavljene. Nekdo bo naredil samomor, ker ga je pustila “le” ženska, kdo drug pa moral zraven še izgubiti otroke, službo in zdravje recimo.

Meni samo ni jasno kakšno logiko imate glede varanja in slabičev……

Meni so ljudje ki varajo POGUMNI, tako kot so mi vojaki ki so se bojevali (in se) v vojnah POGUMNI, čeprav se mi zdi vojna dejanje slabičev ker odpove komunikacija, ampak to ne spremeni dejstva da so ljudje na prvi fronti (varalice in vojaki) kaj manj kot pogumni…… To mate res smešno logiko.[/quote]
Z mojega vidika so slabiči, ker jaz bi težave rešil drugače, na varanje pa gledam kot beg od tega reševanja. Beži pa slabič, ne nekdo, ki je pogumen. Pogumen človek se s težavami sooči.[/quote]

Stara ljudska modrost pravi, da je s polno ritjo lahko srat pa tudi tisto o prehojeni poti v čevljih drugega bi kar držalo.

Z mojega vidika so slabiči, ker jaz bi težave rešil drugače, na varanje pa gledam kot beg od tega reševanja. Beži pa slabič, ne nekdo, ki je pogumen. Pogumen človek se s težavami sooči.[/quote]

Stara ljudska modrost pravi, da je s polno ritjo lahko srat pa tudi tisto o prehojeni poti v čevljih drugega bi kar držalo.[/quote]
Imaš prav. Nekateri rešitev preprosto ne vidijo, najdejo ali na njih ne čakajo dovolj dolgo, niso dovolj vzrdžljivi in tako naprej. Ampak v primerjavi z nekom, ki to imajo, so slabiči, v sebi pa so še vedno morali biti pogumni.

Jaz se pa ne strinjam, da je slabiče lahko prepoznati kaj kmalu oziroma se jih da, če imaš za sabo veliko izkušenj, med katerimi so tako pozitivne, kot negativne. Vprašanje pa je, kdaj imač človek dovolj izkušenj, da to presodi. Lahko traja precej let, odvisno tudi od sposobnosti učenja in dojemanja iz teh izkušenj, kar določenim spet gre bolje, drugim slabše. Kot v šoli eni potrebujejo, da nalogo rešijo v momentu, drugi pa potrebujejo inštruktorja, pa še takrat jim ni vse jasno, tako je tudi v življenju.[/quote]

Kolikor se spomnim, smo tudi že kot otroci znali oceniti vrstnike kdo je kdo na podlagi njihovih dejanj in ta so imela tudi precej vpliva na zgodnje parčkanje. Kaj se lahko pozneje zalomi pri tem, pa ne vem. Morda je res problem v preglasnem tik-tak.

Sicer pa – slabič ali ne, a ne bi bilo treba prevzeti odgovornost tudi za lastno izbiro. Ali to pravilo o prevzemanju velja samo za druge in njihova neslavna dejanja?