nagrada zaposlenim

Pa vprašam še tu:
Zanima me, ali lahko podjetje izplača zaposlenemu nagrado, ki ne bi zapadla obdavčitvi (101.čl ZDoh pravi, da so neobdavčene nagrade do 5,000,00 oz. da ne presegajo 10,000,00 SIT, če so izplačane od istega izplačevalca v enem letu v večih delih). Zaposlenim bi radi izplačali nagrado, vendar ne v obliki stimulacije pri plači (ker potem “radi pozabijo”, da so kaj dobili ). Če je to izvedljivo, me zanima še to, ali je potemtakem to za firmo davčno priznan odhodek in ga lahko knjižim kot strošek dela?
Za vsak odgovor sem vam zelo hvaležna!!!!

Tukaj ni omenjenih nobenih denarnih nagrad…torej vam ostanejo samo še stimulacije, ki pa so žal obdavčene…če morda kdo ve kaj več…lepo porosim naj napiše…..drugače pa po mojem spada to med darila, ki pa ne smejo biti večje vrednosti od 3.000…se motim??

U R E D B O
o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

1. člen

(vsebina in področje uporabe uredbe)

(1) Ta uredba določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 3., 6. in 7. točko prvega odstavka 31. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr. in 80/04, v nadaljevanju: ZDoh-1) ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in do katerih se ti v skladu z 28. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 40/04, 54/04 – ZDavP-1 in 70/04 – popr.) priznajo kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

(2) Uredba se smiselno uporablja tudi za potrebe 44., 99. in 100. člena ZDoh-1, 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96 in 82/97 – odl. US) in 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP–A, 3/98, 7/98- odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00, 97/01 – ZSDP in 97/01).

2. člen

(prehrana med delom)

Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 1200 tolarjev.

3. člen

(prevoz na delo in z dela)

(1) Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

(2) Mesto opravljanja dela po tej uredbi je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče po tej uredbi je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je običajno prebivališče po tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.

(3) Javni prevoz po tej uredbi je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom. Javno prevozno sredstvo po tej uredbi je prevozno sredstvo, s katerim se opravlja javni prevoz. Postajališče po tej uredbi je mesto, kjer je mogoče uporabiti javno prevozno sredstvo in je kot tako določeno v aktih prevoznika.

(4) Če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer, se v davčno osnovo poleg povračila stroškov iz prvega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 31 tolarjev za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem.

(5) Če delojemalec iz objektivnih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo, ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 31 tolarjev za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

(6) Za določanje oddaljenosti iz prejšnjih odstavkov tega člena se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave.

(7) Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

4. člen

(dnevnice)

(1) Če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 3600 tolarjev; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 1800 tolarjev; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 1260 tolarjev.

(2) Če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje določen v Prilogi 1, ki je priloga in sestavni del te uredbe; če traja službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz Priloge 1 te uredbe; če traja službeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25 odstotkov zneska iz Priloge 1 te uredbe.

(3) Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delojemalec vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.

5. člen

(prevoz na službenem potovanju)

(1) Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz, ki se izvaja z osebnim avtomobilom ali kombiniranim vozilom v komercialne namene ali za najem osebnega avtomobila.

(2) Za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če se uporablja službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage.

(3) V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 62 tolarjev za vsak prevožen kilometer.

(4) Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

6. člen

(prenočevanje na službenem potovanju)

(1) Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prenočevanje.

(2) Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi.

(3) Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 12 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.

(4) Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini, ki traja nad 8 do 14 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini, ki traja nad 14 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.

7. člen

(terenski dodatek)

(1) Terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu se ne vštevata v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če sta izplačana delojemalcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.

(2) Če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje, se delojemalcu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega člena do višine 750 tolarjev na dan.

(3) Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se delojemalcu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov za delo na terenu, do višin in pod pogoji, ki so s to uredbo določeni za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.

(4) Če je bilo delojemalcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu vštevata v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katerega je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

8. člen

(nadomestilo za ločeno življenje)

(1) Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačano delojemalcu, ki ga delodajalec zaradi službenih potreb razporedi ali ga napoti na delo izven kraja svoje stalne zaposlitve in hkrati najmanj 100 kilometrov izven kraja kjer prebiva njegova družina ter zato zaradi službenih potreb živi ločeno od svoje družine.

(2) Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo do višine 80.000 tolarjev za vsak začeti mesec prebivanja delojemalca v kraju, kamor je bil razporejen oziroma napoten na delo.

9. člen

(jubilejna nagrada)

(1) Jubilejna nagrada se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:

110.000 tolarjev za 10 let delovne dobe,
165.000 tolarjev za 20 let delovne dobe,
220.000 tolarjev za 30 let delovne dobe.
(2) Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo. Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.

10. člen

(odpravnina ob upokojitvi)

Odpravnina ob upokojitvi se do višine 825.000 tolarjev ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

11. člen

(solidarnostna pomoč)

(1) Solidarnostna pomoč se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja:

v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 825.000 tolarjev;
v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 300.000 tolarjev.
(2) Za solidarnostno pomoč po prvi alinei prejšnjega odstavka se šteje tudi povračilo stroškov pogreba v primeru smrti delojemalca.

12. člen

(plačila vajencem, dijakom in študentom)

(1) Plačila vajencem za obvezno praktično delo se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, glede na letnik šolanja, do višine:

20.000 tolarjev na mesec za 1. letnik;
30.000 tolarjev na mesec za 2. letnik;
40.000 tolarjev na mesec za 3. letnik;
40.000 tolarjev na mesec za 4. letnik.
(2) Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 41.000 tolarjev za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca.

13. člen

(regres za letni dopust)

Regres za letni dopust se do višine 200.000 tolarjev prizna kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

14. člen

(uveljavitev)

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2005.

Št. 422-01/2004-1
Ljubljana, dne 28. decembra 2004.
EVA 2004-1611-0258

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l. r.
Predsednik