Mobing, šikaniranje,  vsak dan 9-10 ur, že 8 mesecev, z zdravjem na psu, trenutno si nisem zmožna poiskat druge službe, ker sem psihično preobremenjena…Bojim se dat kar odpoved ker prihodke potrebujem….Ne vem ali je bolje da ostanem in trpim  ali pa da sem brez denarja in dam odpoved takoj…obupana

Najprej bolniška.

Jah, kaj ti reči?

Trpeti še naprej in biti živčna razvalina ali kaj ukreniti in se začeti ceniti?

Se ceniš?

Če se ti ne boš, kdo te bo?

Razbij vrata tam kjer zmoreš in pejt naprej, vsekakor pa se ne pusti živo pokopati. Slovenija kot država je znana po tem, da je odurna , fašistična in mačehovska od samega vrha nje pa na dol. Tako tudi delodajalci (ne vsi) gredo po takem kopitu in tako stopicajo.

Najprej jih poglej na način, kot tudi so. Ne delaj si utvar.

Najbolje je, da nehas psihirat samo sebe.

Imas ljigavo sluzbo, kjer te jahajo, zakaj se ti samo sebe jahas?

Distanciraj se!

Prvic bo tezko, drugic tudi, tretjic bo pa ze lazje in bos videla, da se da ignorirat in da je lepo.

Kaj se ti pa lahko zgodi, ce nehas trzat na psihiranje v sluzbi? Najvec kar je, da ti dajo odpoved. Ja, bos brez dohodka, ampak zdaj si vsa zgonjena, napsihirana in itak nimas nic ne od sebe, ne od dohodka.

Veliko vecja verjetnost pa je, da ko enkrat nehas reagirat na sefove nebuloze, da te neha jahat in najde drugo zrtev.

Takoj jutri, ko oddelas svojih 8 ur, spakiras in gres!

Tudi jaz kdaj občutim mobing, ki mogoče sploh ni. Največkrat se to zgodi, ko je veliko dela in vse ne poteka tako kot je dogovorjeno in ti kar nalagajo delovne naloge. Jaz sem se na začetku branil in vzel zelo resno, razmišljal tudi o odpovedi, ko sem zasledil nek dober razpis za moje znanje. Vendar ko sem malo spustil in vse vzel bolj na izi in se postavil zase na vljuden način je vse izpuhtelo.

Bolj kot želiš ugajati bolj te bodo izkoristili. Jaz poznam osebe, ki so osorni in zavrnejo delo brez problema in so spoštovani kljub začetni jezi nadrejenih.