Z možem sva se dolgo trudila za otroka, na koncu se je izkazalo, da je neploden (mumps v otroštvu). Šla sva v tujino na IVF z donirano spermo.

Odločial sva se, da nikomur ne poveva, da ni biološki oče. Sedaj je otrok blizu 18.leta. Vem, da zakonsko ne rabiva povedat otroku, pa vendar včasih razmišljam o tem. Samo kako se bo počutil, ko ne bo vedel, kdo je druga polovica njegovega obstoja.

Nikoli ne bo mogel izvedeti ime donorja, tudi midva ne. Zato zakaj bi mu to delala, če ni treba.

Pa vendar sem v dvomih.

Mož je super oče, že od rojstva ga je imel za svojega.

Jaz bi povedala.

Ne! Ker kaj bo on kot oseba od tega imel? Kaksen plus?. Ne!.

Oče in mama sta tiste osebe, ki za otroka skrbita, varujeta, oblacita, hranita, se z njim smejita, jokata..sta tam. Ob njemu.

In tukaj kri nima nobene veljave. Ne mores biti oče, ce za otroka nisi skrbel. Pol si samo znanec ali neznanec.

Nikar! Če do sedaj nisi, ne uniči mu te predstave.

Zakaj za vraga bi kaj govorila? Kdo bo imel od tega korist? Nihče. Kdo bo imel uničeno življenje? Vsi, še najbolj on. Podrlo se mu bo vse, celo njegovo življenje se mu zdela laž. Izgubil bo občutek zaupanja v vaju, pripadnosti, pod vprašaj bo dal lastno identiteto, rodilo se mu bo cel kup vprašanj glede biološkega očeta in potencialnih sorodnikov nekje na tem svetu, na katere nikdar ne bo odgovora…… Zameril vama bo sto na uro in nikdar več ne bo, kot je bilo. Za vedno se bo spremenil. Zapomni si to. On bo trpel in vidva tudi. Torej zakaj? Daj mi en dober razlog. Če ste do sedaj bili normalna in srečna družina, zakaj to uničiti? Res želiš ob naslednjem prepiru med vami slišati besede namenjene tvojemu možu “daj utihni, saj nisi moj pravi oče”? Ženska, pamet v roke.

Morda butasto vprasanje: kaj pise pa na rojstnem listu?

Ne. Zakaj? Saj ima oceta. Drugo je ce bi bila samohranilka tako pa je totalno nepomembno in verjemi povzrocilla mu bos ogromno  nepotrebnega stresa kaosa in bolecine. Zakaj bi se moral s tem ukvarjat ce ni treba. Zivljenje je ze samo po sebi polno preizkusenj in izzivov.

Ce si bo kdaj testiral DNK, bo ugtovil, da ni ocetov. Mi smo imeli podoben primer v sorodstvu,

Če kdaj do tega pride, takrat razložiš. Zakaj se ukvarjati s problemi, ki jih sploh še ni in je zelo malo verjetno, da sploh kdaj bodo?

Meni se zdi edino posteno, da otrok zve  o okoliscinah njegovega rojstva. In boljse je, da to zve od starsev kot drugje. Poleg tega so vcasih  v druzini darovalca dolocene genetske bolezni, za katere je dobro vedeti.

Ce bo slo skozi, video o zenski, ki isce svojega donorja.

Uf, tole pa je težka situacija.

Načeloma bi ti rekla, molči, če ste molčali do sedaj. Vendar… Zdaj je DNK analiza dosegljiva vsakemu. In poceni je. Ljudje jo dajejo delati za štos.

Zamisli se, če da tvoj sin delati analizo potem, ko sta vidva že mrtva, ko mu ne moreta več pojasniti situacije. Kaj vse se mu bo pletlo po glavi? Mogoče bo mislil, da si varala očeta in mu podtaknila otroka. Iskal bo biološkega očeta v vseh sosedih, poštarjih, tvojih bivših…

Jaz bi otroku absolutno povedala, samo ne šele pri 18. letih. Zdaj je pa res problem.

Ampak, a ne bi morali delati DNK analize vsi trije (oče, mati, otrok)? Če jo dela samo otrok, potem se ne da primerjati in tako ne more ugotoviti, ali sta starša res biološka ali ne.

Očetu odpovedo ledvice. Pri iskanju darovalca vedno najprej testirajo najbližje, če je njihova ledvica sorodna očetovi. Seveda naredijo test DNK.

Jaz bi sinu povedala. Ob pravem trenutku. Slej ali prej bo izvedel in bolje je, da od tebe.

Ponavadi za temi “ima pravico” in “je edino pošteno” in podobnimi floskulami stoji vaša težka vest, ki si jo na tak način olajšate in zato mislite, da je to edino prav. Seveda, vi se počutite bolje, to je najbolj važno, na druge pa ne pomislite. Ste le prepričani, da je tudi zanje bolje, ker je zadoščeno nekim pravicam.

Moja hči ve od skozi v bistvu. Nismo nikoli skrivali. Je pa res da bo imela pri 18ih možnost kontaktirati donatorja, smo izbrali to možnost na kliniki.
Kaj mož pravi na to? Mislim da se moraš z njim o tem pogovoriti. V bistvu je na njemu to da mu pove če želi.

Usmil se otroka in mu povej.

Ne, kaj bi imeli od tega, saj ni posvojen, vi ste ga rodili.

nikakor ne povej, saj ne bo imel nič od tega- KAJ BO IMEL OD TEGA kaj bo s to informacijo pridobil. Tvoj mož ga ima verjetno rad in to je dovolj. Nima smisla drezat v njegove možgane, ker ko bo izvedel to informacijo bo premleval, kdo je njegov oče, kakšne je, kako živi in bo lahko imel zaradi tega določene težave. Upam, da je tale tema fejk, da moderatorji pišejo take teme da mi klikamo da prodajo več reklam.

pomisli zakaj bi testiral DNK s kakšnim nameno?? Razen če bi posumil da ni oče njegov pravi oče

Je otrok črn?

Imam še večji problem. Pri nas niti mož ne ve, da ni biološki oče. Jima povem?

Ti si vlačuga. Raje ne povej. Ne uniči otokom življenja.

Hm, ena pred mano je že podla moje mnenje… Jaz bi povedala – ampak že dosti dosti prej. Primerno starosti bi omenila, da nekatere mame in očetje otroke dobijo z umetnimi oploditvami, nadomestnimi, jajčeci, spermiji… In da sta mama in ati vseeno tista, ki te vzgajata, ljubita, pomagata, usmerjata…..

Jaz sebe nikoli ne bi pripeljala v tako situacijo, ker že prej vse povem/ sem povedala. Primerno starosti, če je otroka kaj bolj zanimalo pa je vprašal še kaj dodatno če ne pa smo hitro rešili.

Ti pa si izbrala pot prikrivanja, laži….sedaj pa imaš problem. In da, kot omenjajo, upaj, da noben ne zboli in bodo potrebni dnk testi.

Sin da lahko za štos delati DNK analizo na recimo 23andme. In ga bo zadela kap, ko bo videl, da ima sorodnike, ki jih ne pozna. To se je zelo pocenilo in stane 100 eur.

In verjemi, take stvari vedno pridejo na dan. In četudi pozno, je bolje, da mu razložiš ti, kot da zve na spletu ali od neznancev. Vedi pa, da bo zelo prizadet. Poznam primer od blizu in človeku je to bila največja travma.