Zanimivo bi bilo izvedeti, katere knjižnice so vam všeč in zakaj. Ker sem sama knjižničarka, sicer ne v splošni knjižnici, me vedno zanima, kaj bi lahko še izboljšala.

s predlogi na dan!

Meni osebno je najbolj pomembna prijaznost knjižničarjev/knjižničark! Sama imam zelo slabe spomine na eno mestno knjižnico, kjer so bili vsi vzvišeni, arogantni, brez volje, vse jim je bilo odveč poiskati. Kako se bo človek počutil prijetno v takem okolju ? Pa četudi je knjižnica dobro založena, velika, moderna… brez pozornosti osebja vse to zbledi.

Lp

Se čisto strinjam z lily. Meni vtis skoraj vedno pokvarijo knjižničarji, spraševati jih sploh nikoli ne grem več ničesar, ker se mi to nikoli ne obrestuje, ne glede koristnosti, še manj pa glede prijazne interakcije.
Pri knjižnicah samih me ponavadi moti le ena stvar in sicer to, da redko najdem tisto, kar iščem. Tudi če v računalniku piše, da je zadeva prosta, tudi če sem na resnično pravi polici, knjige ni tam. In to me tako jezi, ker grem ponavadi v knjižnico po točno določeno zadevo. Knjižničarjev pa, kot sem že rekla, sploh ne sprašujem več. Par puhlic o napačnih policah, enkrat celo lekcija iz tega, kako so knjige razporejene po knjižnici, čeprav sem trikrat rekla, da to vem. Res, sploh se ne ukvarjam več s tem, v knjižnici je vse odvisno od sreče.

Ja izgleda, da imamo s knjižničarji in knjižničarkami različne izkušnje.
V naši knjižnici in čitalnici dela osem zelo prijaznih in razgledanih knjižničark in en knjižničar. Sploh se ne morem odločiti katerega sem bolj vesela, ko pridem v knjižnico, z vsemi imam izredno pozitivne odnose že dolga leta. Sistem imajo dodelan, rezervacije točno veljajo, pomoč pri izbiri in iskanju željene knjige hitra in učinkovita. Tudi svetovanje je prav zgledno.
Sem pa opazila, da nihče nima nobene prednosti pri rezervacijah knjig, nobeno poznanstvo prav nič ne šteje, ko si na vrsti, knjigo dobiš pa čeprav moraš na kakšno čakati tudi zelo dolgo časa. Mislim, da je za učinkovitost pri delu v knjižnici najpomembnejši dosleden red.
Res sem zelo zadovoljna s to našo knjižnico in z veseljem jo pogosto obiščem!

Konkretno – študijski oddelek Osrednje knjižnice v Kranju mi je super. Vedno so prijazni, sicer ni dostopa do knjig in ti jih knjižničarka prinese, vendar če res kaj rabiš in moraš videt/izbrat, te spustijo h knjigam. Tudi s čitalnico imam same pozitvne izkušnje. Na “glavnem” oddelku znajo biti zelo neprijazni, je pa res, da ima lahko vsak svoj slab dan (razlika je le v tem, da jih imajo nekateri dan za dnem, drugi pa enkrat na leto). Na pionirskem oddelku so tudi prijazne, tja sem hodila kot otrok in zdaj za sestro. Na faksu (filofaks) so več ali manj ok. V NUK-u se mi zdi preveč kompliciranja, preveč letanja če rabiš eno knjigo in dva članka in eno tujo revijo in eno knjigo, ki je izšla pred kajjazvemkaterim letom, in en kup listkov za to in ono in tretje. V Župančičevi v mestu pa recimo da tudi gre, nimam preveč izkušenj, ker sem imela stik s knjižničarkami samo za pultom, ko sem prinesla ali si sposodila knjige ali ko sem rabla ključ za wc 🙂 Ponavadi vem, kaj hočem, ko grem v knjižnico, drugače pa sama pobrskam po računalniku ali med policami. Cobiss je super zadeva! Všeč mi je tudi to, da se v knjižnicah da sposoditi cedeje in videokasete in še kaj. Lahko bi pa (povsod) imeli več računalnikov za delo in z dostopom na internet, tudi za nečlane.

Mitka, zavidam ti! 🙂

Draga Lily, včasih je res skoraj bolje živeti v provinci, kjer so stiki med ljudmi še bolj domači, pristnejši. V velikem mestu so pa sicer vse kulturne poslastice hitro na dosegu rok, to je pa tudi prednost zate, kajne?
Ker vidim, da je knjižnica tudi zate pomemben kraj v tvojem življenju, ti želim, da kljub vsemu z vso močjo uživaš med njenimi policami in z njih potegneš kakšne krasne knjige, ki jih še nisi brala! Lep pozdrav!

Mene moti počasnost knjižničarjev v določeni knjižnici. Ne moti jih dolga vrsta pred pultom, mirno se pogovarjajo z znanci, ali prijazno iščejo knjige tistim, ki si ne znajo sposoditi bestsellerjev. Saj je prav, da pomagajo, toda če je gneča v knjižnici, bi lahko najprej hitro sposodili knjige ostalim in šele nato iskali drugim.

Rada pa bi pohvalila knjižnico, še posebej pa knjižničarje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.