najboljši pire
Najboljši pire je tisti, ki je tebi najbolj všeč.
Drugače pa daleč najboljši zame je tisti, ki je delan po francosko, kar pomeni, samo z maslom. Se pravi ne dodajaš nič tekočine, ampak enostavno toliko tekočega masla, kot ga zadeva prenese. Pa seveda sol in malce muškatnega oreščka.
Ker je pa tak pire čista kalorična bomba, ga tudi pri nas pripravljamo z maslom in mlekom, soljo in muškatnim oreščkom. Občasno dodam žlico kisle ali sladke smetane.
Zadnjič smo bili bolj na kratko z mlekom, pa sem dodala več kisle smetane, pa nam ni bil preveč všeč. Tako, da varianta samo s kislo smetano pri nas odpade.
Je pa muškatni orešček obvezen.
Nikoli (!) ga ne delam z mlekom:Odlijem vodo, v kateri se je skuhal, malo je prihranim. Dodam maslo, da se raztopi in malček kisle smetane, lahko talahko, z manj maščobe, ker je že maslo sama maščoba. Potem s pire tlačilnikom ( = “slonova noga”) pretlačim, da ni grudic, dodam še malo tople vode, v kateri se je kuhal krompir, premešam in nato z žlico “prezračim”, bistvo je, da je treba noter vmešat zrak, da je lahek ( enako, kot bi vmešavali beljak v maso za peko, narahlo).
In še najpomembneje – dam posodo z narejenim krompirjem v vročo vodno kopel, če mora počakat cca 10 minut do serviranja, nikoli več nazaj na ogenj, samo počivat, ker se zbije skupaj.
Obratno od Yo mora moj biti popolnoma speštan – gladek. Če začutim grudico, mi gre na kozlanje. Pire je edina mehka hrana, ki jo prensem (ne jem ne jogurtov, čežan, pudingov – vse moram gristi).
Maslo, dve žlici mleka, žlica kisle smetane – če česa ni pač malo več drugega.
Pogosto dodam še sladek krompir ali brokoli ali zeleno, včasih celo kuhano jabolko oz. kar mi pade na pamet.
zmiksam ga na navadnen mešalec na metlice, kot bi stepala smetano