Oddajanje stvari v najem, ki je v solastnini, je posel, ki presega redno upravljanje s stvarjo. Gre namreč za hud poseg v samo lastninsko pravico, saj se dopusti tretji osebi, da stvar uporablja v skladu z dogovorom, solastnik pa najemnika pri tem ne sme ovirati.

Za te posle velja, da je potrebno doseči soglasje vseh solastnikov. Tako je za oddajo določenega dela v solastnini potebno pridobiti soglasje ostalih solastnikov.

http://www.slonep.net/slonep/vprasanja/?a=&sa=26&searchtype=&scope=&q=&view=vprasanja&direct=11851
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815259378/

seveda. ampak to je stvar solastnikov, ne pa najemnika. solastniki morajo zadevo med seboj rešiti in ne najemnik. in

Oddajanje stvari v najem, ki je v solastnini, je posel, ki presega redno upravljanje s stvarjo. Gre namreč za hud poseg v samo lastninsko pravico, saj se dopusti tretji osebi, da stvar uporablja v skladu z dogovorom, solastnik pa najemnika pri tem ne sme ovirati.

Za te posle velja, da je potrebno doseči soglasje vseh solastnikov. Tako je za oddajo določenega dela v solastnini potebno pridobiti soglasje ostalih solastnikov.

http://www.slonep.net/slonep/vprasanja/?a=&sa=26&searchtype=&scope=&q=&view=vprasanja&direct=11851
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815259378/%5B/quote%5D

da ti razložim, kaj si citirala.
v prekršku je kvečjemu stric, ki je oddal najemnino brez soglasja drugega lastnika. cela zadeva najemnika ne tangira.

tista sodna praksa, ki pa si citirala, pa v tem kontekstu namreč nima čisto nobenega smisla. tam en solastnik toži drugega, ker mu ni dovolil oddaje v najem in je zato izgubil morebitno najemnino. kar pa ni iztožljivo.

vidim, da vam je ogorčenje nad tem, kako lahko nekdo biva v tuji hiši zastonj popolnoma zameglilo presojo.

hipotetični primer.
najamete stanovanje po tržni ceni. zk vpisa ne preverjate, vpis tudi ni ažuren. pogodbo imate z osebo, za katero mislite da je lastnik, oziroma lahko v celoti razpolaga s stanovanjem, ker je tako dogovorjena z ostalimi solastniki
po 6 mesecih bivanja dobite dopis od drugega solastnika, da morate najemnino za nazaj plačati tudi njemu

glede na vaše odgovore v temi, bi seveda temu človeku svetovali, da je čisto normalno, da morate tudi drugemu solastniku plačati najemnino, saj vendar živi v njegovem stanovanju. se pravi, da je čisto normalno, da v takem primeru človek plača dvojno tržno najemnino

a da ni tako?
ali bi mu odgovorili, da naj se zmeni s človekom, ki mu je stanovanje oddal?

Takole laično si mislim, da “najemnika” vse skupaj vseeno tangira, ker “najemnik” uporablja lastnino nekoga brez njegove privolitve. Torej ga ta menda lahko pozove, da s tem preneha, ali pa mu zaračuna najemnino. Kaj dobiva stric, se tete ne tiče.

Takole laično si mislim, da “najemnika” vse skupaj vseeno tangira, ker “najemnik” uporablja lastnino nekoga brez njegove privolitve. Torej ga ta menda lahko pozove, da s tem preneha, ali pa mu zaračuna najemnino. Kaj dobiva stric, se tete ne tiče.[/quote]
oh, še kako se tete tiče, ker je bil stric tisti, ki je v osnovi razpolagal s tetino lastnino tako, da jo je dal v najem. oziroma z lastnino svoje matere v tem primeru.

pa sama si dajala linke, kjer se solastniki med seboj tožarijo, ti to čisto nič ne pove?

sicer pa si vse napisala. laično misliš. no, narobe misliš.
če imata tale avtor in stric pisno pogodbo o najemu za 0 evrov in stroške, potem prateta ne more ničesar.

Najemnina se plačuje na podlagi veljavne najemne pogodbe, kjer so navedeni tako strošek najemnine, kot tudi ostali stroški in popravila, ki sta jih dolžna kriti najemnik na eni strani in lastnik-najemodajalec na drugi. Če pogodbe ni, ni plačila najemnine.

Ko pa pride to do take situacije, kot je trenutno pri avtorju, potem pa se zadeve rešijo tako, da se pravila postavijo na novo. Najemnik lahko ostane v hiši, podpiše se pogodba in plačuje najemnino, od katere lastnik plačuje davek !, (naj pogoltni najemodajalci tega ne pozabijo), določijo se odgovornosti in pravice obeh in začne se najemno razmerje.
Lahko pa se najemnik odloči, da bo za svoj denar živel kje drugje, sploh če bo z novim stanovanjem imel manj drugih stroškov.
Da pa bi nekdo bil dolžen plačevati nekaj na lepe oči za nazaj, pa ne gre kar tako. Reagirati je treba takoj, torej bi mama od strica morala že takoj povedati, da želi da svoj delež najemnino. Morda pa avtor ne bi živel v tej hiši in bi se odločil drugače, če bi vedel, da bo moral plačevati najemnino. In verjetno je s svojim delom hišo rešil pred totalnim propadom, tako bi bilo potrebno tudi to vračunati v najemnino. Ni tako? Vprašanje koliko bi gospa sploh profitirala z najemnino. Saj stroške popravil in zemljiških davkov nosi lastnik, ne pa najemnik, pa še letni davek je treba odšteti.

Menim, da gre tukaj za vzajemno dobrobit. Stricu se ni treba ukvarjati s staro hišo in okolico in ni mu potrebno plačevati stroškov zanjo in parcelo, nečak pa zato biva v njej brez najemnine. Torej ni nek zastonjkarski pritepenec, kot se nekaterim zdi. gre vendar za nekoga, ki je “najemnino”, v dogovoru z enim od lastnikov, oddelal z delom.

Avtor, poskusi se zmeniti s stricem. Če bo njegova mama vztrajala pri najemnini, je morda res najboljše, da se odseliš. Če pa si želiš ostati v hiši, pa zahtevaj pogodbo in vse pravice, ki ti iz tega pripadajo. In jasno povej, da bodo potem njegova mati morali plačevati tudi davke državi, ter seveda vsa popravila, vsako košnjo trave, vsako beljenje, vsako pokvarjeno pipo. Da ne omenjam položnic za zemljišče, pa še kaj.
pa srečno 🙂