in tule…ena izmed njih.
Po moji sodbi seveda.

Moram pa limat, če vas nikjer ni :(((
Ko pa ste, pa meni net štrajka.

+++++++++++++++++++++++++

NA TRGU.

Noč trudna
molči
nezamudna
beži
čez mestni trg luna sanjava.

Vse v mraku
mirno
na vodnjaku
samo
tih vetrc z vodoj poigrava.

Vodice
šume
in rosice
prše
brez konca v broneno kotanjo;

brezdanj je
ta vir,
šepetanje,
nemir
brezkončna, kot misli so nanjo.

Pa blizi
ni cest,
ah, v Elizij
do zvezd
ne morete kaplje šumeče.

In smele
želje
do Angele
moje
hitite zaman hrepeneče…

Noč trudna
molči,
nezamudna
beži
čez mestni trg luna sanjava,

ki ruši
pokoj
moji duši
nocoj,
brezskrbno pa deklica spava.

Vsakič ko jo počasi preberem kar ostrmim.

EROS – TANATOS by Gradnik szi Medane u Brdih

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
vžil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.

Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.

Charles Baudelaire

VAMPIRKINE METAMORFOZE

Medtem pa se ustnic škrlatnih dekle
kot kača je zvila, ki ogenj jo žge,
oprsja ujetega v steznik stisljiv,
iz nje plaz besed se je zlil zapeljiv:
»Navlažene ustnice imam in te znam
s seboj potegniti pod plašče omam.
S kraljevskim oprsjem ti solze sušim
in starce z nasmehom otroškim vedrim.
Kdor nago me vidi, razglajeno vso,
zanj luna sem, sonce in zvezdno nebo!
Moj ljubi vseved, jaz sem brezno naslad,
tu moški utone v objemu brez nad,
mu dojke ponudim, naj grize, seslja,
vsa plašna sem, krhka, a močna za dva,
na žimnici, ki od slasti jemlje dah,
še angel preklet bi razpadel v prah!«
Ko mozeg izsesala mi je iz kosti
in koprneče pogledal sem k nji,
da bi poljubil jo, moje oči
videle gnoj so, glej, iz bokov mezí!
Zaprl sem oči, v hladni grozi drhté,
in ko pogledal sem spet, v soju dné,
ni poleg mene ležalo dekle,
ki srčne krvi se nasitilo je,
temveč razpadel, trohneč okostnjak,
kričeč kot petelin na strehi v zrak,
prapor, na drogu železnem viseč,
ki veter ga maje v zimskih nočeh.

Arthur Rimbaud

PIJANI ČOLN

Zares preveč sem jokal.
Zora presunljiva,
luna strašna, bridko sončno je obzorje.
Ljubezen me z brezčutnostjo je napolnila,
o naj mi poči gredelj, naj potonem v morje.

A sta nesrečno zaljubljena , razočarana nad svetom , ljudmi in življenjem ?!

Ajoj !

Pa po pomladi diši !

… gledam ga … gleda me … in vem , da pravkar doživljam najlepšo ljubezensko poezijo …

daj, obrni plato….. magari na Pedenjpeda….:-))

Ti tako romantičen, eni pa še sami sebi napoti…. npr. jaz. :-))
Mah, nima veze, da le ti uživaš.

Ma ja, jaz sem 15 cm od tal.
Od klobas, likerja iz jagod in dwbre wlje.

Okej, vrtimo glasbene želje.

Naj stoji sam volk pred vrati
noče k mamici zbežati,
le roke da pre oči
in izdahne, mene ni

:))))))))))))))))))))

Super je tale pedenjko.

Jaz še vedno vztrajam pri tej, ker se mi ne zdi preveč zasoljena z romantiko…

Ne, ona nima žametnih oči
in niti kodrov mehkih kakor svila;
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni
in usta bi se od koral ločila;
sem videl rože, bele in rdeče –
na njenih licih take ne cveto;
in so dišave, ki so bolj dehteče
kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem,
da zvoki strun prijetneje zvene;
kako boginje hodijo, ne vem;
ko ona hodi – stopa kot ljudje.
In vendar se mi zdi bolj očarljiva
kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.

Aja: avtorstvo si lasti Shakespeare (eden izmed njegovih sonetov)…

Ahh ja…… Jest pa pravim,da je zakon motorolca!!!Zakon je khm.khm..mobitel…..
Sveti,ko zmanjka štroma heheh… ja sveti celo pod tušem,…sveti,ko ga drži v roki……
:))))))))))))))))))

Ja motorolca je res zakon,sploh če zasveti tapravi cajt!!

Ups..to ni poezija..a lahko bi bila:))!!1

…ki vibrira…hihiih

kajne perlica?

pa pa

Lej Miši – me včasih že ku nomalo zaskrbi , kako podobno medve čutiva , hehe…
Veš , tale sonet je definitivno eden meni najlepših – sploh pa se težko odločim , kateri S. ljubezenskih sonetov je tisti naj …

Sem jih že večkrat lepila po forumu , zdaj jih pa včasih pošljem samo še kaki moji ljubezni , ki si to zasluži ;)))

Čau , mačica , pa izkoristite današnji dan za metanje kep 😉

A ne da je dober. Ni tako pocukran kot ostala “ljubezenska” poezija… je znal stari Wili, je znal… 😉 :)))) No, pa ne samo glede poezije…

Aja: snega pa nimamo :((. Je pa zato spet svinjsko mzlo (no, vsaj mene spet zebe 😉 ).

Pa, pa…

Hehe … je pa cela štala , ko telefonija zariba , a ne ;)))

Ti , kolko plačaš za telefon ?
To je za znoret , bo treba kake golobe začet dresirat …

Ljubiti resnico častiti lepoto
mar isto ni to
ni dano poetu iskati kdaj v svetu
kar je lepo
preraščamo mite navdih afrodite
še pena več ni
so zla in krivice edine resnice
za zgodbe teh dni
Je blizu stoletje ko vigredi cvetje
več vzklilo ne bo
naj zvoki besede le stiske in zmede
v balade nam stko
je konec iskanja bo teža spozanja
pregnala nemir
naj kislo deževje skozi golo vejevje
skali vsak izvir

So najlepše pesmi že napisane
so se vse ljubezni že enkrat dogajale
so vse sladke sanje že obstajale
kam usmiljenje teh časov vzgoja bo srca

So najlepše pesmi že napisane
vse besede nežne plehke in obrabljene
so mladostne igre že pozabljene
vse ustavlja čas za čar
ki se prebuja v nas

ma ni škoda denarja za to!!.Tolk pa že delamo,da bomo lahko a ne?

Bi jest bla raj golob,pa poletela namest pismonoše..in se raj vrgla tja ke v taprav objem..jep!!

:))))))))))))))))))))))))))

Ma Buh ti žegnej , zlato :))))