Najtežja življenjska odločitev
Ta otrok bo imel srečo če boste preživeli do konca njegovega študija ali pa skrbel in plačeval za vašo nego še preden si bo uspel ustvarit družino.
Edina pozitivna stvar tako poznega materinstva je,da ko bo vas v OŠ najbolj potreboval boste vi doma…v penziji…in bo čas za pomoč pri učenju.
V glavnem meni je vseeno kdaj katera rodi…samo ne gnjavite pol otrok ko ste obnemogle in osamljene in jim pustite živeti svoje življenje. Če jih mislite imeti zato da vam bo pred svojim 30.letom riti brisal in vas vozil od zdravnika do zdravnika,potem raje ostanite same in dajte to breme državi….
Realna, 01.12.2022 ob 11:02
Ta otrok bo imel srečo če boste preživeli do konca njegovega študija ali pa skrbel in plačeval za vašo nego še preden si bo uspel ustvarit družino.
Edina pozitivna stvar tako poznega materinstva je,da ko bo vas v OŠ najbolj potreboval boste vi doma…v penziji…in bo čas za pomoč pri učenju.
V glavnem meni je vseeno kdaj katera rodi…samo ne gnjavite pol otrok ko ste obnemogle in osamljene in jim pustite živeti svoje življenje. Če jih mislite imeti zato da vam bo pred svojim 30.letom riti brisal in vas vozil od zdravnika do zdravnika,potem raje ostanite same in dajte to breme državi….
Prosim, če še kdo misli prijavit tak komentar, naj raje dvakrat premisli, preden klikne.
A smo ljudje ali nismo? Kje ti je garancija za karkoli? Moja ljuba znanka se je poslovila v cvetu let in pustila tri majhne. Pa vendar se svet vrti naprej, čeprav redko po naših načrtih.
Ti si malo glupa oz. očitno ne znaš računat. Če ga ima pri 47ih in dela do 65., bo otrok že ven iz OŠ in na koncu SŠ.
Samo neko nabijanje slabe vesti te je.
Marsikdo izgubi starše že kot otrok, pa so ti starši “prave” starosti, ko jih imajo. Kaj pol bi tem tudi mogli že vnaprej prepovedat imet otroke? Ker, kaj pa če…
Moja otroka imata 2 babici – ena 74, druga 65, obe doma. Pa je prva polna energije, z veseljem vzame oba vnuka, ju pelje na morje, izlet, jo moram prav bremzat. Druga pa vsa utrujena (nič bolna sicer), nič se ji ne da, dveh na1x ne zmore, samo enega, pa še to max par ur in je treba več dni vnaprej napovedat. Leta res nič ne pomenijo.
Ce das stran vse kolektivne in razumske odlocitve, pritiske in dileme.
Globoko v srcu ali si tega otroka zelis, cutis da ti je namenjen?
Za tolazbo, vsak clovek se rodi v tocno taksni druzini, ki jo potrebuje za rast. Z vsemi “napakami” starsev. In vedi da se vsi otroci rodijo starsem, ki imajo cisto drugacno energijo. To pa zato, da se v odrascanju lazje najde in sledi svojim odlocitvam!
Prestrašena 47- letnica, 30.11.2022 ob 11:36
Prosim za vaše poglede! Znašla sem se v »neizhodni« situaciji, za katero ne najdem rešitve. Zdi se mi, da kakorkoli se bom odločila, ne bo prav.
Pri 47ih letih sem zanosila. Imama še čas za abortus toda ne vem, če sem ga zmožna opraviti.
Sedaj že z bivšim možem sva se leta in leta trudila za zanositev. Po vseh možnih pregledih sva dobila uradno potrdilo o neplodnosti, oba. Sprijaznila sva se z usoda, da otroško čebljanje ne bo napolnilo najinega doma. Karkoli drugega kot po naravni poti za naju ni bila opcija.
Malo po ločitvi sem spoznala mlajšega moškega s katerim se občasno dobivava, izključno samo za popestritev kakšne večerne urice. Zaščita nujno kondom, zato mi še danes ne gre v račun, kje se je zataknilo.
Kaj ni ironično, leta sem se trudila za zanositev, neuspešno, sedaj na leta, ko za dojenčka res niso več primerna, pa se mi zgodi taka »nesreča«?
Ginekologinja kakšnih posebnih težav ne vidi niti ne pričakuje, mene pa skrbi, da sem pri teh letih res prestara za prvega otroka. Seveda me želja po otroku nikoli ni minila, samo sprijaznila sem se z usodo.
Poraja se mi nešteto vprašanj in skrbi, največja je, da bi bil moj otrok najstnik, jaz pa v letih, ki so namenjena za ukvarjanje z lastnimi tegobami.
Ne vem niti, če sem zmožna nositi vse poglede in vprašanja, ki bi jih materinstvo v mojih letih prineslo.
To je moja najtežja življenjska odločitev, zato res lepo prosim za čim več komentarjev. Lahko se med vašimi komentarji skriva kakšen, ki mi odpre nov pogled na mojo situacijo.
Hvala!
Prestrašena 47- letnica
Zame sploh ni težka, čemu se ozirati na druge? Končno se ti je nasmehnila sreča, da dobiš kar si si celo življenje želela pa razmišljaš o splavu? Neverjetni ste ljudje…
Zame brez otrok življenje nima smisla…
Če nastanitev in služba ni problem jaz ne vidim, zakaj ga ne bi obdržala. Trenutno te je samo strah in ne vidiš drugače. Leta niso nobena težava samo stopi iz okvirjev, svet je ogromen,pisan in lep. Marsikatera 47 letnica je lepša kot 30 letnica. Poskrbi zase, za telo za zdravje veliko se gibaj pripravi vse potrebno za novega člana. Načrtuj! Imaš to srečo, da si pametnejša kot 20 let nazaj. Ko ti bo tvoj najstnik skuhal čaj, ko boš prehlajena bo vse poplačano. Življenje je dar, kaj te briga kaj misli tista teta sosedova izza okna…Uživaj.
Moje mnenje, 01.12.2022 ob 10:23
Ena vrata si zaprla, odprla so se nova!
Tudi jaz menim, da ti je to dete usojeno!
Obdrži otroka, tudi če očeta ni!
Trenutno morda vidiš črno,…prepusti se, stopi iz okvirjev. Ne glej na okolico!!
Le korajžno!
S tem komentarjem se absolutno strinjam.
Eni ste res za kozlat s svojimi izjavami.
Avtorici pa srečno 🙂
Mene je takratni partner pri 36. silil k splavu, meni se je zdel pa zadnji vlak za materinstvo; da bi si sicer celo življenje očitala. Hči je zdaj stara 4leta in ne znam in ne zelim si predstavljat svet brez nje.
Časi se spreminjajo, vsaka ima svoj ritem in ce je še ginekologinja dala zeleno luč, misli samo nase. S katero odločitvijo boš lažje živela. Ti pa iz izkušenj povem, da je vsaka pomoč dobrodošla in če je partner mlajši in pripravljen pomagat, še bolje.
Iz izkušenj pa še ta, da je zares mlajšim lažje prebedet leta in tekat na vse strani, ampak ti povem po pravici, da ce bi celo življenje sanjala otroka in potem dobila možnost.. srečno!
Zgodil se je cudez. Dolgoletna zelja se ti je uresnicila. Zanosila si. Je ze moralo biti tako. Ce si otroka se vedno zelis, ga obdrzi! Ne oziraj se na poglede in opazke s strani okolice. Ce te je tega strah pomisli na mlade mamice, stare 15 let, ki so prakticno se otroci in se morajo prav tako spopadati z opazkami in zlobnimi komentarji. Ljudje vedno obsojajo, tako pac je. V primeru, da splavis, bos verjetno to slej kot prej obzalovala in se zacela zapirati vase, dobila bos obcutek krivde. Ne pozabi, da si se za otroka borila dolga leta. Veliko je mamic, ki so starejse in s tem ni nic narobe (sploh ce ti je ginekologinja potrdila da je otrok zdrav). Izkusi lepote materinstva in sama sebi uresnici zeljo ki je dolgo hrepenela v tebi. Sedaj imas moznost. Prvic in morda tudi zadnjic. Dobro premisli, saj je to zares ena izmed pomembnejsih odlocitev v tvojem zivljenju. Samo pogumno novim zmagam naproti. Zmores to! Posiljam objeme in ti zelim vso sreco.
Sama sem mama 3eh deklet, sedaj so že vse tri skoraj odrasle. Stara sem 51 let. Sama bi se pri vaši starosti brez problema spopadla z materinstvom dojenčka. Je pa ena druga stavr , ki je ne bi zmogla . Bitke z najstnikom/najstnico. Materinstvo je res lepo, nikoli se mu nebi odrekla kljub vsemu kar sem doživela z tremi puncami. Vendar pa ebi šla še enkrat skozi pekel najstništv in to pri 60tih letih. Nebi imela poguma. Imam pa svoje hčerke neizmerno rada, sem na njih ponosna in mislim da sem dala vse od sebe, da sem vzgojila čudovite mlade ljidi, ki bodo meni in tudi marsikomu drugemu v ponos zdaj, ali pa lahko čez mnogo let.
Naj vam uspe se odločiti za vas in vašega otroka.
Lp