Obdrži otroka, moja mami je imela zadnjega otroka pri 40-ih, najlepša odločitev ever. Oba ati in mami sta se pomlajšala za 10 let. :))) Sestra je od mene mlajša več kot 15 let, imava zelo lep odnos in na splošno je bila deležna veliko pozornosti in ljubezni. Mami tudi pravi, da je bilo pri teh letih najlažje biti noseča in imeti dojenčka, ker je že dala nekaj skozi v življenju in je to ni niti malo stresiralo.

Je tudi razmišljala na začetku kaj naj naredi, ampak smo vsi vedeli, da je prav, da ga obdrži. 🙂

Sicer ti kolikor razumem nimaš partnerja. Mogoče pa mu povej, mogoče pa ustvarita družino? 🙂 Kaj pa veš, otrok lahko tudi kaj spremeni. :))))

Upam, da se odločiš prav, kakorkoli že bo. Upam, da se odločiš prav ZATE. :)))

Če ti je narava podarila možnost materinstva jo zgrabi z obema rokama. V nasprotnem boš do smrti objokovala tvojo zmotno odločitev. Veseli se malega bitja, saj ti bo edino ono ostalo od življenja

poznam par ki sta pri 48 dobila preko umetne dvojčice.

bolj zaščitnika sta …. ne glej okolico oni bodo vedno komentirali ker so ti faus.

jaz predlagam da ga obdržiš

Ne glejte na druge, odločajte se izključno po svoji vesti… in ne računajte na pomoč drugih. Sam sem imel otroke z napačno osebo, ko sem spoznal pravo, sva se oba strinjala, da sva prestara za otroka, čeprav si ga oba želiva. Sam sem odraščal z očetom, ki je bil 45 let starejši od mene in nisem imel veliko od njega. Sam tega ne želim svojim otrokom.. če se pa vseeno slučajno “zalomi” bi bil pa sigurno za to, da ga obdržimo. Tako, da.. ja. Važna je ljubezen do otroka in, če imata lahko dva tipa otroka, je sigurno prav, da ga imate tudi vi.. če tudi pri teh letih. Živeli boste do 90 ali 100 in boste kamot dočakali vnuke.. kar pogumno.

Vsi pravijo, da glej nase in se odloci kakor ti pase. Jaz ti bom pa rekla, da je potrebno gledati tudi na otroka. Nosecnost, porod in prva leta ze gre, takrat so najbolj lustni ampak, ampak otrok raste in potrebuje te vedno bolj. Skozi odrascanje gre stars cez tisoc viharjev in tezav. Najprej te rabi za nego in skrb, potem pa te rabi za podporo, mnenje.  Takrat bos res zelo stara. Kakorkoli obrnes, lahko dobro zgledas vendar leta so le leta. Vecje tveganje za bolezni in druge tegobe. Kako bo otroku, ce bi ostal sam na tem svetu? Bolj je otrok starejsi bolj potrebuje mamin objem, pkdporo in nasvete in ravno takrat vprasanje v kaksnem stanju bos ti.

seveda, eni imajo otroke in jih pac pri 18.letih vrzejo ven naj se znajdejo ampak skrbna mama tega ne bo naredila. Skrbna mama ima samo eno zeljo in sicer, da bo cimdlje ob otroku in ga videla odrasti, videla kako si ustvarja in gradi svoje zivljenje in gs podpirala.

Tega ne mores razumeti, dokler nimas svojih otrok. Sama sem imela pozno otroka, pri 36 letih in od takrat je moja najvecja zelja, da bi bila zdrava, da bi spoznala svoje vnuke in videla svojega otroka odrasti in se postarati. Ne zelim prezgodaj zapustiti svet in s tem otroka, ki me bo potreboval in prezgodaj pogresal. Tudi njemu bi bilo izredno tezko zgubiti mamo, najpomembnejso osebo v zivljenju.

ti si stara ze 47. let, ko bo otrok ravno dobro zacel z zivljenjem bos 67! Ves koliko je to veliko. Drugi oravijo kako je sosed ves poskocen pri 85 letih ampak na to se ne zanasaj, velika verjetnost je da pri teh letih ne bos vec najbolj zdrava in polna energije, zal. Uni poskocni in zdravi so redke izjeme.

seveda moras sama pretehtati kaj si najbolj zelis in kko se bos odlocila vendar moras gledati tudi otroka in ne samo nase.  ali je egoisticno obdrzati otrocka pri teh letih samo zato da ga bos pac enkrat imela in bo kar bo pol z njem, se bo ze znasel?

Jaz osebno zal ne bi na svet spravljala bitjece, ki bo kmalu se moglo znajdti samo v tem svetu. Nikoli ne ves kaj se v zivljenju zgodi, seveda ampak dejstvo je da si stara 47. let. Ko bos rodila bos verjetno 48.

res prevec, zal. Neodgovorno do otroka.

nasvete da ga obdrzi ti dajejo pa samo taki, ki imajo otroke ceprav jim nimajo kaj nuditi, ki so mnenja da za otroka skrbis do 18. leta potem te pa ne rabi vec…. Skrbna mama nima takega misljenja.

Skrbna mama ima možgane in ve da se lahko tudi 20 letnici zgodi da bo njen otrok sam ostal brez nje. Ženska ima pred sabo še najmanj 30 let po statistiki. Drugače pa jaz sem ostala brez očeta pri 20ih. In ne ni bil starejši. In ne nikoli ga ne bi menjala za drugega očeta ki bi bil dlje ob meni. Je bil čudovit oče, ki je vedel kaj biti starš pomeni. Mi je v 20ih letih dal najboljšo popotnico kar ti jo starš lahko da za življenje – zavedanje da si bil zaželjen in ljubljen. Ti pa praviš da je najboljša popotnica ki jo ženska lahko da otroku to da mu ne da možnosti življenja. Ok. Povej svojim otrokom da njihovo življenje ni vredno nič če tebe ni tam.

Jaz sem rodila pri 20 in imam polno prijatec in znank, ki so hitro rodile. Ene celo prej. In NOBENI ni žal!!! Me imamo zdaj čas za sebe, družbo itd…

Ženska, stara si 47 let. Vstopaš v menopavzalno obdobje in boš imela precej dela sama s sabo. Dojenček potrebuje mamo 24/7, spočito in srečno, da ne govorim nadaljnja obdobja rasti, ki so vedno bolj zahtevna. Pravijo, majhni otroci majhni problemi, veliki otroci veliki problemi in to drži.  Poleg vsega pa bi bila še mama samohranilka. Razmišljaj trezno.

Otrok ni začasno ampak je človek, ki potrebuje celovito podporo skozi faze življenja. Otrok bo praktično brez očeta in s staro mamo, ki bo imela kup svojih problemov s tem pa jih bo nase prevzel tudi otrok. Namesto, da bi živel in si ustvaril svoje življenje bo nehote prevzel skrb zate in ob skrbi ne bo ravno srečen mlad človek, ki naj bi se ukvarjal le s svojimi stvarmi in ne s težavami matere. Vsak otrok pride tudi v fazo ko ga blazno začne obremenjevati smrt staršev, če bi se to zgodilo. Kaj bo šele pri tebi, ko se bo začel zavedati tvoje starosti in podzavestno dojemati, da te bo kmalu izgubil.

Še enkrat poglejmo, 47. let si stara.

Ko bo otrok zakorakal v prvi razred bos 53.

Ko bo otrok plesal na maturantskem plesu boš ti 65.

Ko bo dobil prvo zaposlitev po zaključenem faksu (v najboljšem primeru) boš ti 71. Če boš.

Enkrat si je treba priznat in se pač odpovedati stvarem katerim nismo kompatibilni in za katere je žal prepozno. Lahko rineš z glavo skozi zid ampak to se nikoli ne konča dobro.

V dobro otroka se odloci pravilno, lepo prosim. In s trezno glavo.

Delam s starostniki in tistih flink in aktivnih je zelo malo, redke izjeme, kot že napisano. Starost je ena sama depresija in žalost čeprav marsikdo tega ne kaže navzven ampak kot psiholog pa ti povem, da tudi tisti, ki so navzven veseli so v resnici žalostni in s kupi težav. Vsekakor neprimerni za vzgojo enega 18. letnika ali za skrb 20. letnika. (ne govorim o finančni skrbi). Brez kakršnekoli očetove podpore še za povrhu.

Zresni se in pamet v glavo. Zavoljo otroka.

Avtorica težka odločitev….jaz osebno ne bi donosla, ker odkrito povem imam 2 leti več kot vi in nimam več energije za otroka sploh pa če si za vse sam…

Kakorkoli se boste odločili vam želim vso srečo.

Vsi tisti, ki pravite da je prestara bi seveda v primeru da vi umrete (se zgodi tudi mladim) želeli da gredo vaši otroci k neznanim isto mladim ljudem in ne da ostanejo pri recimo vaših ali pa moževih starših a ne? Aja ne to pa ne. Ok 🙂

Seveda lahko otrok ostane brez starša, lahko tudi celo brez obeh staršev tudi če so mladi a dejstvo je, da z leti zdravje pač peša. Ljudje po določeni starosti začnemo čutiti spremembe, eni prej eni kasneje in veliko večja verjetnost je da bo prej ostal otrok brez mame, ki je zelo stara, kot pa otrok z zelo mlado mamico.

Po bolnicah so seveda tudi mladi a bistveno več oziroma večinoma so starejši ljudje, ki imajo težave in bolezni. Leta so pač tukaj in nehajmo se slepiti kako bo ravno ona živela 100 let in vsak dan še okopavala vrt pred hišo. Lahko bo ja ampak malo verjetno.

Ja seveda da bi zeleli, da ostanejo pri staroh starsih. In to je izjemno huda situacija.

zdaj si pa predstavljaj njo, ce umre pa se starih starsev ne bo imela, ker bojo verjetno pokojni ali pa obnemogli in bo njen otrok sel v rejo. Kaj pa to?

Zenska pri 47. letih nima neke socialne mreze tudi ce se njej kaj zvodi, se oceta verjetno ne bo blizu. Otrok kstane popolnoma sam.

Nihče nima pravice soditi, kaj šele odločati o tako pomembni odločitvi. Sama bom stara 50 let in si ne predstavljam, da bi morala vse težave, ki sem jih doživela z otrokoma reševati sedaj. Časi, kakršni so ti žal niso ravno v vzpodbudo. Te pa razumem, da si želiš imeti drobno bitjece po katerem si tako hrepenela. Pretehtaj dobre in slabe stvari, koliko boš stara, ko boš hodila na govorilne, ko bo valeta, matura, študij. Boš zmogla sama? Leta, tempo, stres, naredijo svoje. Držim pesti, da se predvsem odločiš po svoji vesti.

Jaz sem zanosila pri 48. letih. Nisem obdržala in ni mi žal.

Možnosti donositve so v resnici majhne, možnosti kakšnih napak pa z leti vse večje. Vsega tudi še tako pogosti pregledi ne odkrijejo.

Kakorkoli se boš odločila, srečno.

Res je. Boljše da sploh ne obstaja kot pa da obstaja v neidealnih situacijah. Ker otroke lahko spravljamo na svet samo če imamo idealne situacije. Vsi ki imate otroke imate idealne situacije zanje. Ste 24/7 poskočni in veseli ter seveda ne utrujeni, imate zagotovljenih še 50+ let pred sabo, socialno mrežo in za vse možne tragedije poskrbljeno.

Imej otroka. Prva tri leta bo sicer težko, a ne bo ti žal. Spoznaš pa lahko še vedno koga, ki te bo imel rad v paketu.

Želiš si ga. Noseča si. Ja mej ga no. Ne dramatizirat.

Kako bi se odločila, če bi vedela, da boš zdravo živela še vsaj 50 let? Hočeš naslednjih 15 let posvetiti (velikokrat) naporni vzgoji, ali se bi raje 50 let spraševala, kako bi bilo, če bi bilo. Odločitev je samo tvoja. Tudi posledice bodo samo tvoje. Če si seveda zdrava in nisi podlegla eksperimentu.

Dejstvo je, da dandanes nimajo ženske več pogojev za otroke pri 20 letih, meja se je krepko zamaknila. Nikoli ne bom pozabila, kako je v porodnišnici 43-letna cimra vsa srečna svojemu novorojenčku govorila: “Tako dolgo sem te čakala.” Za zjokat prisrčno. Otrok čuti, če je zaželjen na tem svetu ali ne in to se za vedno vtisne vanj.

Da ne govorimo, da so prisotni starši tisočkrat boljša stvar, kot odsotni in zafnani mladiči, ki visijo na telefonih (njihovi otroci pa neumorno tečni, samo da bi jih opazili, dokler se ne vdajo v usodo nekega dne in se tudi sami priklopijo…), tega pri 47 najbrž ne počneš….

Mena in ukvarjanje s samim seboj pa je samo posledica tega, da se prej ne ukvarjaš sam s seboj, potem pa te telo v to prisili. Če to prostovoljno prej delaš, ne bi smelo biti tako hudo.

Natali

ja, je boljše da živijo v takih zlaganih družinah ane, kjer se mama pritiska z vsakim, ki pride mimo – in tako dela otroke –  in jih vozi domov k prvemu fotru, s katerim ni več skupaj, saj se daje dol z vsemi drugimi, samo s prvim familijo spilajo za okolico –  ampak glavno da se pritiska z vsakim mlada in to so idealne okoliščine za vse otroke, ki žvijo v taki zlagani familiji…

in še kje pa imaš ti zagotovilo,da bo mlada mama, ki je rodila pr 25 imela idealne okoliščine do pozne starostne smrti  kje imaš to zagotovilo.  Potem tudi takih nikoli ne bi smeli spravljati na svet – ke ni zagotovila,da bodo vse familije dolgo skupaj živele-  in po tvoje je bolje da otroka ni… potem nihče ne sme imeti otroka. oz. po tvoje je bolje da ga nima ane,… ,

da te ni sram,da človeka nagovarjaš naj ubije lastnega otroka.

za  vija416

Če si si otroka zares želela, ne bi imela nobenega zadržke ali vprašanja. Sploh glede na hormone, ki podivjano v ženski ko je noseča. Drugače pa niste imeli razčiščenih notranjih zadržkov. In tako do danes. Joj, uboga …. bo treba odrasti.

Ej, glavo gor! Domnevam, da je to največji izziv do sedaj. Kakorkoli se odločiš bo ok.

Osebno si mislim, da je važno da otrok dobi vso ljubezen. Na žalost marsikateri od pol mlajših staršev tega ni sposoben dati od sebe…

Kot nenajmlajsifotr ti Lahko le povem, da skoraj vsak dan “Potočnik” solzico sreče, ko pogledam dobroto v svojih smrkavcih.

Evo- nevede sem se začel veseliti tvojega otročka – Če že sprašuješ za mnenje.

Pismo, eni pri 70 tečejo maratone, bos pa se ti vozila tamalga v vrtec pri 50 :⁠-⁠)

Ne bo pa izi – nikoli ni.

Srečno!

Ce je res to kar pises o dolgoletnem trudu za otroka… potem je vprasanje ali pa samo razmisljanje o abortusau po mojih pogledih NESRAMNO.

Otrok je radost, ki se ji ne bi odpovedala. Predvsem se mi zdi pomembno, ali boš lahko nekaj prvih let računala na kakšno podporo – ali da si finančno dovolj močna ali pa da imaš sosede/prijatelje/družino, ki ti bodo pomagali premagati nekaj prvih let, ko so otroci lahko veliko bolni in biti mama samohranilka ni preprosto. Če si vsaj približno zdrava in ti finance niso vsakdanja skrb (beri, da nisi brez službe, s slabo službo, ki ti ne zagotavlja preživetja, …) potem razmisli, ali bi otroka obdržala. Otroke je breme pri vsaki starosti. Nekateri imajo hude zdravstvene tegobe že kot mladi, pa vseeno to kombinirajo s starševstvom. Vendar je najlepše breme, ki ga ahko imaš v življenju. In kljub veliko odrekanjem, ti tudi ogromno da.