Ne razmisljaj prevec, ta otrok je dar, cudez za leta, ko si se trudila! Uredi se, skrbi za svoje zdravje in bodi mami! Bodi vzor in mocna zenska,…Pravi moski pa tudi se zna priti naproti! Ne daj se, imas podporo ogrimno ljudi,… Javi se kako si se odlocila, navijam zate!

V nepričakovanih  letih si dobila eno in morda edino priložnost . Ne zavrzi je celo življenje ti bo žal ,  mi imamo dva otroka prvega pri 24 drugega pri 35 letih  zdaj jih oba štejeva  komaj 49. Ja nisi še prestara glavo gor otrok te bo pomladil. Pa vse dobro.

Pozdravljena,

mene je imela mami pri 50tih.  Pa mi ni nikoli nič manjkalo in tudi nimam nobenih travm.  Pač sem se sprijaznila da imam starejše starše in da jih ne bom imela dolgo …. kar se je žal tudi uresničilo….so tudi prednosti …. kar nekaj jih je samo videti jih moraš …

Mislim da ni nobene panike glede starosti ….

Lp.

Srečka

Ma kaksni pogledi. Imam dve teti in babico, ki so rodile pri 44, 45, pa jih noben ni cudno gledal. Imej ga, ceprav se sprasujem, koliko si sploh zrela, ce bi te pogledi motili.

Tudi jaz vem za eno, ki je pri petdesetih dobila dvojčka,  kako leto prej pa prvega. Vse z umetno, samo v tujini, ker pri nas tega pri teh letih ne delajo.

Zdaj so že najstniki-vsi zdravi in zadovoljni.

Pozdravljeni,

če ste si otroka od nekdaj želeli ga obdržite. Usoda. Zgodilo se je z razlogom. Bolje pozneje kod pa nikoli.

Poznam podoben primer…le da mamica ni bila ločena, ampak celo 4 leta starejša od tebe…ogromna kmetija…z možem sta xy let trudila za zanositev, ampak…ko sta povsem obupala in zanosila…in pri 51 letih rodila prvega otroka…vsi presrečni in veseli.

Ta otrok se ti je zgodil z RAZLOGOM in sprejmi DARILO ki ti ga je dala narava…če si lahko zanosila, potem nisi prestara

Uživaj max.v vsakem trenutku nosečnosti in želim ti veliko veselja z otrokom.

Zdravo.

Načeloma se boš seveda odločila sama.

Menim pa, da ti je življenje dalo čudovito možnost postati mama.

Življenje je kratko, veš. Ne preživi ga v obžalovanju.

Srečno in pogumno na poti. Če ti samo kanček tebe reče ja, potem mislim, da poznaš odločitev😻👩‍👦

Sicer off topic komentar, ampak tole je lep dokaz, da z bivšim možem nikoli nista bila za skupaj. Telo čuti in če nekdo ni ok zate ali namenjen tebi, potem se stvari ne poklopijo. To ni redkost, saj pogosto ljudje ostanejo skupaj iz nekega razloga, ki ni pravi(naj so bo skupno domovanje, finančna odvisnost, pričakovanje okolice, bilo kaj, kar ni iskrena želja po skupnem življenju) in zato se tudi telo v določenih primerih upre. Očitno si lep primer tega, da z možem res nista bila za skupaj, kar sicer ne pomeni, da s tem mlajšim sta, a očitno je v neki energetski ravni bolj primeren.

Ti nisem fouš situacije in ti želim, da vse dobro pretuhtaš morda tudi s pomočjo psihoterapevta, ki ti bo znal razkriti del sebe, ki ga morda skrivaš tudi pred sabo. Vsekakor pa ti želim vso srečo ne glede na odločitev 🍀🍀🍀

Moja soseda sta se martrala 15 let zihr. Sta se dala v mir, jo pr 48ih!!! Preseneti nosecnost. Mulc je star zdaj 5 let. Nc jim ne fali. Je pa ona imela ze enga mulca prej, je bil ze krepko odrasel ko se je ta mali rodil. Ful ga ima rad.

Kar pogumno, ni nc tazga ce ste zanosili.

Kar pogumno, zaupaj in vse bo prav! Nič se ne zgodi kar tako! Zaupaj ginekologinji!

Pozdrav.

Sem 75 letnik. Sicer imam 3 otroke, zadnjega pri 42. Vse je ok in smo srecni. Na vašem mestu bi se odlocila ZA. Veliko zensk pri vasi starosti ali celo nad 50 se odlocijo imeti prvega otroka, ker je ta želja najmočnejša. Seveda, vprašajte se, koliko si to zares želite. Če si in če bi vaš ljubimec tudi skrbel za otroke, pol mislim da leta niso ovira. Nekoč sem imela splav in to je bila moja najtežja izkusnja. Kriva vest itd. Seveda, priporocam vam vse možne preglede, da boste mirna glede zdravja otroka.

Srečno iz srca!

Lp.

Pozdravljena, pojdite v samoto, postavite si vprašanje in boste dobila pravi vaš odgovor.Če zaigra srce, dobrodošel dojenček.Ne glejte na leta.Otrok je lahko velik blagoslov.Čutim, da bi zaživela z njim.Srečno vam želum

Maka

Pozdravljena.

Sama sem bila pri podobni dilemi…prvic  v najstniskih letih, drugič v zrelih letih. Obakrat sem poslušala srce in zmagal je otrok. Verjemi, če imaš v sebi materinski čut, te bo to pomladilo, doživljala boš drug smisel življenja, otrok pa bo od tebe sprejel ljubezen. Samo, ne veži ga preveč nase, dovoli mu odraščati ob očetu in njegovih vrstnikih, kdo ve, morda boš čez 30 let srečna babica. Nikoli se ne ve?

Vse je točno tako kot je prav!… to dete je izbralo prav tebe za svojo mamo. Nima težav s tvojimi leti, ker potrebuje prav tebe točno tako kot si!!!

jaz sem pri 22 letih naredila splav. In nikoli ga več ne bi!!! Posledice na duhovni ravni so prehude!

to je moj pogled in moja pot! Ti pa hodiš po svoji poti! Odločitev je tvoja💚

Z vašim odgovorom se pa sploh ne strinjam, govorim iz lastnih izkušenj. Pred 2 mesecema sem pri 45 rodila zdravega fantka, nosečnost pa je potekala brez vsakih nevšečnosti in brez problemov, medtem ko sem pri 25 imela med nosečnostjo non stop težave, 3x bila hospitalizirana. Tako da, ni vse odvisno od starosti!

No, ste izjema ki potrjuje pravilo. Statistika govori namreč drugače.

Spoštovana,

mogoče se boš lažje odločila, če ti na kratko opišem svojo zgodbo…

Spoznala sva se pri 18 ih.. Bila skupaj skoraj 13 let… Se poročila…. Trudila se za naraščaj… Ni uspelo… Oba zdrava… Prišla pred postopek umetne oploditve, nakar mož reče, upam da se ne bo prijelo zdaj, ni pravi čas… Jaz poberem stvari in se preselim k staršem, obupana, izdana, razočarana. On razočaran, joka, mu je žal. Jaz nisem popustila, ker sem vedela, kaj sem dala skozi za otroka, on ne… Da ne omenjam, da za njegovo družino nikoli nisem bila dobra, pa čeprav sem bila dobra gospodnja, vse sem naredila zanj, pospravljala, kuhala… On.. Niti enkrat skuhal, pospravil… On je študiral, živel za kariero… Ločila sva se… V kratkem sem spoznala moškega, zacela sva skupaj živeti, v pol leta sem zvedela da sem noseča. Rodila sem fantka, čez leto in pol še punčko… Poročila sva se… Ni mi žal, za pogum, tudi danes, 12 let kasneje mi ni…

Želim ti veliko sreče in poguma pri tvoji odločitvi. Vesolje ti nekaj sporoča… Takrat ti ni bilo namenjeno, očitno je sedaj prišel tvoj čas… Jaz si od takrat vedno govorim… Je že za nekaj dobro…

Le pogumno!

Tudi jaz sem stara 46, in tudi brez otrok. Meni je najprej pomembno za otroka imeti- ali se razumem s partnerjem. Zal ne naleteim na kompatibilnega in resnega zame, da bi se odlocila za otroka,z njim. Najprej poglej kaj ti je proiriteta- samo da imas otroka? 2.  Ali da ima otrok oceta? 3. Ali te je strah in sram okolice tvoje? Ce je tretje- to stran- brezveze da se sekiras, kaj bodo drugi rekli in imej otroka. Ce pa izbiras  med 1. ali 2. , res vase poglej, kaj ti je pomembno bolj- da imas otroja, ali da ima otrok oceta- seveda se moras tu pogovoriti z icetom ki ti je spocel otroka. Kaj stara – daj nehaj, jaz se pri 46 pocutim kot 20 letnica. Seveda je pa potem manj spanja in dirkanja cez dan za obveznost otroka. Izbiraj med 1. In 2. Cao.

Pozdravljena,

Razumem vašo stisko in pomisleke. Stara sem 62 let, imam enega otroka, sedaj že odraslo hči, ko pa sem bila v vaših letih, se mi je pokazala možnost za še enega otroka. Rekla sem odločno: NE.  V moji glavi so se vrstili enaki pomisleki kot v vaši, s tem, da sem že imela otroka.

Razmišljala sem, ni problem otroka roditi, samo iti z njim skoz vse( šola, puberteta, odraščane) ne to je pretežko.

Vendar pravijo, kar ti je namenjeno pride k tebi.

Tako sem pri 52 letih postala babica. Vem, da boste rekli, da to ni enako. Pa je, morda še težja. Jaz namreč od prvega meseca dalje več ali manj skrbim za to mojo deklico. Od vrtca, šole in pripravljava se na najstništvo.

Ni lahko, včasih sem neizmerno izčrpana, vendar se splača. Nič mi ni dragocenejše, kot ta deklica. Velikokrat se sprašujem od kot mi energija, ampak, ko jo potrebujemo od nekod pride.

Jaz z njo neskončno uživam, pa naj bo, na drsalušču, smučišču, spuščanju po toboganu in predvsem nikoli ne pomislim na svoja leta.

Čeprav pa priznam, da bi si tudi velikokrat želela biti sama, v miru in tišini.

Kljub temu pa ne bi zamenjala, mir za trenutke z mojo vnukinjo.

Vsekakor, se boste morala pa sama odločit. Jaz sem vam želela povedat samo svoje občutke, ker sem takrat razmišljala enako kot vi danes.

Vse dobro vam želim in poslušajte predvsem svoje srce.

Tjaša

Otroka ti ne bo nikoli žal.

Jaz sem splav naredila zaradi okoliščin in situacije in ni dneva, ko nebi pomislila na to, čeprav vem zakaj sem to storila. Ampak poudarjam otroka ti ne bo nikoli žal.

Enega imam.

Edino je prav, da boš otročička zadržala

Vse naj naj💞

Ker imam že skoraj odrasla otraka in sem tvojih let, res težko stopim v tvoje čevlje. A vem, da bi definitivno otroka obdržala, želja po otrocih nikoli ne zgine ali potihne, vse se zgodi z razlogom v določenem času. In ne se obremenjevati kaj si drugi mislijo, nihče ni popoln.

Pozdravljena,

Delam z mnogimi neplodnimi pari in največkrat se name obrnejo ženske po 40. letu. Stare so tudi 45, 46 let. Kar hočem povedati s tem, je to, da pri tej starosti ne bi bila edina z dojenčkom.

Pa se ena stvar je v zvezi s tem. Vi res ne boste več najmlajši v otrokovem najstnistvu, ampak zaradi tega ne dati nekomu priložnosti, da živi, pa ne vem…

Iz vašega pisanja čutim željo po novem življenju, saj si splava, kot razberem, v resnici ne želite. Po drugi strani pa je cutiti strah, ki je v tej situaciji čisto logičen. Predlagam vam, da se obrnete na katero od organizacij, ki se ukvarja s pomočjo ženskam, ki razmišljajo o splavu in tudi svetujejo pri težavah, ki se pojavijo po splavu. O slednjih se čisto premalo govori.

Vse dobro vam želim.

Samo prestrašena ste ,ostalo je vse dobro.

Kar pogumno,znate se zelo zelo osrečiti.