Vsak otrok je dar, sprejmi ga. Zmogla boš.  Hudo ti bo, če ga boš zavrgla.

Absolutno obdrzite ta dar, ki vam je namenjen. Nic ni dragocenejsega od otrokovega objema, nasmeska, drobnih rocic. Ne bo vam zal

A si mrtva mogoče? Si zaključila z življenjem za naslednjih 20 let? Sama se odloči, ampak če željo imaš, ne vidim dileme.

Sicer pa, kot že izpostavljeno, ni nujno, da boš donosila, ampak če boš, boš stara 53, ko bo šel v šolo, pa kaj, in 65, ko bo odrasel….nekateri v teh letih hodijo v službo, skrbijo za svoje starše, vnuke, vse živo. Glede napora dvomim, da bi ti bilo težje kot njim, ti boš skrbela za svojega otroka in ti bodo tudi določene ugodnosti za to pripadale.

Zanositev po vseh opisanih tegobah, je darilo od vesolja in od Boga!

Uživaj v božanskosti nosečnosti, materinstva in nikoli niti trenutka ne porabi za razlaganje, poglede, komentarje…ki so nepomembni!

Uživaj na polno in se vsak dan zahvali vesolju za to NEIZMERNO SREČO!❤️🍀

Ne ubij otroka v sebi. To je Božji dar. Bogu ni nič nemogoče.

Blagoslovljen Božični čas

V kolikor ste situirana imate kje zivet, imate sluzbo in željo se vedno imet otroka ga imejte.Sama imam dva otroka in 50let če bi imela kaksno leto manj bi imela se enega ker to je nekaj najlepšega kar lahko doživi ena ženaka.Ni večje ljubezni v življenju in danes ko ju pogledam sem ponosna na njiju in to da ju imam.

Zelim vam vse dobro😊

Pogrešam podatek, kako oče otroka gleda na to zadevo.

Pozdravljena

Včasih nas življenje postavi pred najglobje odločitve in moramo it prav globino naše duše,da se odločimo v skladu z našim celostnim bitjem.

Biti starš je v bistvu najbolj odgovorno in posledično tudi naporno poslanstvo.

Jaz sem se pri 45 letih odločila za abortus,a sem že imela sina in hčerko.Nisem se čutila dovolj močno in sposobno za še enega otroka,saj nisem imela močne partnerske opore.

Če čutiš v sebi zdravje in vitalnost in si polna življenja, ga sprejmi.

Vizualiziraj si svojo prihodnost z otrokom in brez njega. Prisluhni občutkom,ki so v tebi in se boš lahko odločila.

Vse dobro

Živjo za otroka ni nikoli prepozno če ga želis .Jaz sem rodila pri 40.Bogu hvala .Fant je zrasto dober ucenec  dober plavalec star je ze 20 Otroci so Bozji dar .Jaz vam nasvet dam da otroka rodis  nebovam zav .Nese bat kako ga bos vzgajala  taki otroci kisu pozno rojeni nasvet sabo prinesejo pridnost.Nikor splava delati  celo zivljenje vam bo zavo.lep pozdrav

Kaj pa če bi poskusila in preprosto (saj vem, da ni preprosto…)  zaupala življenju, ki te / vaju je takole presenetilo? Mu sledila in sprejela izziv? 😉 Kaj te brigajo drugi in njihova mnenja! Pri 47ih smo lahko že veliko bolj free in se požvižgamo na okolico. Najstnik ali morda najstnica in mama 60+ ? Pa kaj?? Sama sem rodila pri 40ih in potem še pri 43ih, danes sta “otroka”  stara 22 in 19 jaz pa skoraj 62. (Mož je 14 let mlajši.) Problemi so seveda vedno, a ne zaradi moje ali partnerjeve starosti… V veliki iskrenosti, resnici in medsebojni naklonjenosti in spoštovanju, se vedno najde pot!! Verjemi, sprejeti življenje in potem spremljati novo bitje, človeka na poti odraščanja, je nekaj najčudovitejšega, kar se ti lahko zgodi! Pa še nekaj: Življenje je v resnici zelo kratko inle par stvari v njem zares šteje. Držím pesti, da boš zmogla in ne pustila strahu, da zmaga 😉

Sem mama treh otrok in za mano je marsikaj. Toda moj nasvet je, postani mama. Ko boš stara, zdaj še sploh nisi, boš razumela, da je bilo to največje darilo, kar si jih v življenju prejela. Na starost, ko izginejo velike želje, ostanejo tvoji otroci. Okolica ne prinaša sreče, vso srečo nosiš v sebi. Srečno 2023. A

Upam, da ste se odločili za, ker ste do zdaj že verjetno se odločila. Jaz sama trpim za težko obliko shizofrenije in sem , ko je bil sin star 8 let ga mogla zapustiti zaradi bolezni, ker nisem mogla več gledati kako grozno slaba mati sem. Pred enim letom sem se vrnila k njemu, ko se mi je nekako drugje uspelo toliko pozdraviti, da sem lahko spet ob njem. Zaradi te dolge ločitve zdaj lahko vidim kak zaklad je otrok, kljub temu, da mogoče nisi dovolj zdrav ali prestar. Poleg tega niste sama in mislim, da tudi v primeru, da boste sami starejši bo otrok imel še druge, ne samo vas.  Jz na vašem mestu bi se odločila za otroka. Ni večje sreče kot biti mati na celem svetu kljub takim in drugačnim okoliščinam. Moj sin je 16 letni najstnik in čeprav mi včasih reče, mami pa ti si čisto zmešana mi srce še vedno zaigra vsakič ko ga vidim in je z mano. Nobena druga ljubezen ni tako lepa in tako zelo brezpogojna kot ljubezen med mamo in otrokom. Zato res upam, da ste se odločili za. Niste sami na svetu, poiščite veliko dobrih ljudi okrog sebe in z otrokom nikoli ne boste sami.In vedno boste imeli najlepši zaklad možen pod soncem. L.p.

Za kaj točno iščeš nasvet?

Pri svojih letih bi pa lahko vedela kaj želiš.

Otrok ni igra, ni zabava. Je ljubezen, odgovornost, obveznost tudi ob slabih dnevih. Če pa povrh vsega si še sama v vsem tem,… Te ne poznam, upam, pa da se sama dovolj, da se zavedaš katere so lahko posledice, karkoli se boš odločila.

Pa srečno

Defenitivno ga obdrži. Ta sreča te je doletela pozno, ampak ni prepozno. Jaz bi dala vse kar imam, če bi se mi zgodil tak čudež. Kar pogumno! Želim vama vso srečo

Pozdravljeni, če ste si prej želeli otroka, vas ta želja najbrž ni minila, posvetujte se z bodočim očetom. Sama sem otroka spravila do univerzitetne izobrazbe, čeprav me je pri 39 letih kap in je bil takrat  otrok star 11 let, njegov oče pa zgolj ime na rojstnem listu. Tudi vi ste sposobni sami skrbeti za otročka. Dajte mu priložnost za življenje, nikoli ne boste obžalovali. Otroci so smisel življenja. Pogumno naprej in vso srečo vam in sončku. Zmogla bosta!

Jaz sem se ločil pri 40. letih in vsi so mi govorili naj najdem partnerko in poskrbim (polek hčerke iz zakona) še za kakšnega otroka. Nisem imel poguma začeti še enkrat, pa tudi nisem si predstavljal kako bi hodil z otrokom v vrtec skupaj s starši, ki so starosti moje hčerke. Ostal sem sam in tako je še danes. Smatram namreč, da je za človeka en zakon čisto dovolj, kar pa se tiče otrok… Naj človek pri 60. letih hodi na roditeljske sestanke? Jaz sem se odločil za NE.