Mene pa zanima koliko zàpravite na letni ravni ali tudi na mesečni ravni za cunje

Jaz sem recimo v enem mesecu 400eur in potem več mesecev nič tko razen sem pa tja kakih 20eur za kako stvar.

No potem je še kam ljudje daste toliko cunj če recimo na letni ravni zapravite 500eur za cunje ali celo 1000eur to je v petih letih za 5.000eur cunj, saj je potem največja omara kar je možno premajhna.

A to potem uporabljate vse cunje ali pa nekatere sploh nikol ne oblečete ker jih je itak preveč, to je ogromno cunj in raznih hlač recimo če govorimo za moške.

Recimo imam več vrst hlač in nekatere malokrat oblečem ali sploh nikoli ker ji je preveč.

Kako gledate na to, ali jih imate v omarah vse cunje ali jih sčasoma date v humana zabojnik

Hvala za odgovore

Enako velja za hrano, koliko se jo samo zmeče vsakodnevno v kontejnerje. Ob racionalizaciji ljudi, in sredstev , bi bila lahko cenejša! Ali obstaja potreba po toliko ekstremne revščine v današnjem svetu prepolnem resursov?  Pametnemu popolnoma dovolj!

Ko kupim veliko novih oblačil, potem tudi veliko starih odnesem v zabojnike. Tako vsaj revni pridejo do dobrih oblačil za majhen denar.

Sem zapravila za dve ibleki 400e in sandale 50 e,nimam toliko cunj.V jeseni kupila plašc za 450e.Kavbojke čakam(59e)in dve majici 25e.Mogoče si kupim še kaksne kavbojke do zime in puli.In verjetno gležnarje,kanski so že zanič.Nosim tako dolgo vse,dokler ni za v smeti.

kupim takrat ko rabim. kaj naj delam s 30 hlačami, ki bi le plac kradle, a nosila le deset njih.. brezveze..

Jemo racionalno, redko kdaj vrzem kaj v smeti, obicajno je kak nagnit sadez ali zelenjava, ker pri nakupu nisem bila dovolj pozorna, a sem v iber pozorna in se to redko zgodi.

Pri oblacilih pa nisem racionalna, samo ta mesec sem kupila troje natikacke in ene sandale, pa se ene sportne sandale si ogledujem, poleg tega se dce obleki za dve priloznosti in dvoje skornje, ki so bili znizani in prisezem, da bom stare vrgla v smeti.

Problem ni le v tem, da kupim veliko, ampak tudi hranim veliko, ker stvari dobro cuvam in skrbim za njih, da dolgo trajajo.

Potem imam pa se sto nekih razlicnih stilov oblacenja ze sama po sebi, potem se sluzbeni, privat, doma, posebne priloznosti, ni da ni, pa razlicne barvne kombinacije, vsega za vse in omare pokajo po sivih.

Za sezono imam stvari, ki sledijo mojemu trenutnemu stilu kar na tistem obesalniku na kolescih, ker je tako bolj pregledno.

Za poletje imam vsaj 10 kril, enih 5 lepih lanenih hlac, 5 bolj sportnih bombaznih hlac, 6 ali 7 hlac 3/4 dolzine, vec kot 30 majc brez rokavov in ene toliko s kratkimi rokavi, vec kot 15 bluzic, enih 7-8 dolgih srajc, ki so lahko ala plasc ali obleka, enih 15 oblek in se kaj, da ne stejem sportnih in svecanih oblacil…

Vem, groza, imam vec kot 3m omar samo za svoja oblacila, pa se kje kaj vtaknem v druge omare.

Ampak jemo pa skrbno in premisljeno!

Jaz imam cunje za brisat prah in za po tleh.

Proizvajajo smeti, da mi kupimo smeti in jih nato vržemo proč.  Na eni strani nekdo rabi denar, drugi pa išče zadovoljstvo, ki pa je kratkotrajno. In krog je sklenjen.

Ne enačit cene in količine oblačil. Lahko kupiš eno oblačilo za 450 evrov ali pa pri Kitajcih 50+ oblačil. Razlika je velika.

Sem ravno ugotavljala da večino oblačil nosim od 5 do 10 let. Se potrudim kupit bolj kakovostne, mode ne sledim, imam svoj stil.

Večji problem imam z obutvijo. Težje najdem kakovostno obutev. Tako da pohodne čevlje obrnem v parih letih (če imam srečo), tudi z ostalo obutvijo je bolj tako. Če že usnje zdrži, je potem problem podplat. Če kdo ve za res kakovostne nizke ali srednje visoke pohodne čevlje ali pa kakšne tekaške, naj prosim napiše.

Hrano tudi zelo redko mečemo stran. Imamo kar naštudirane porcije. Kruha kupujemo malo, višek uporabim za drobtine ali cmoke. Včasih zgnije kakšen sadež (ker nisem bila pozorna pri nakupih). Z zelenjavo je manj problema, veliko jo imamo iz vrta. Višek zamrznem, vložim. Trenutno kupujem več ali manj samo paradižnik, ker je pri nas še zelen, pa kakšne stročnice.

Pri nakupu hrane me moti ker je dosti embalaže. Vidim, da se najhitreje napolni ta kanta.

Kupim, ko potrebujem-torej redko. Pride kako leto, ko ne kupim ničesar, ker ne potrebujem. Ko pa kupim, je pa kvalitetno, modno nevtralno. Določena oblačila imam leta in leta, se ne uničujejo s pranjem ali nošenjem. Na “všeč mi je” sem morda kupila v celem življenju pet kosov, nič od kupljenega pa ne ostaja v omari nenošenega.

Razne bombažne majice na koncu svoje kariere  pristanejo v delavnici za brisanje strojev, kaka jakna pa dobi tudi novega lastnika.
Otroška preraščena oblačila podarim dalje, isto velja za razne športne rekvizite, kot so smuči, pancerji, drsalke, otroško kolo…

Hrano kupimo tisto, ki jo zagotovo tudi pojemo. Redko bi kaj ostajalo, da bi bilo treba zavreči.
Neko poletje je v času naše odsotnosti crknila zmrzovalna omara, takrat je bil cel projekt zvoziti kakih 50kg uničenega mesa na bioodpad… še sto let ne bom pozabila tistega smrada…

Ne kupujem pogosto.

Recimo, ko dmo v tujini z avtom, si včasih kar nakupimo..a to je 1krat na leto sli na 2 leti. Z možem si kupiva kakovostna, čeprav pigosto dražja oblačila. Hlače so 300+, a jih nimam  15.

Bunde, plašči so sploh dragi, a jih nosim dlolgo.

Zimski usnjen podložen plašč nosim že več kot 10 let, krajši tanjši usnjen tudi že skoraj 10 let.

Občasno kupim kak kos preko spketa. V bistvu sploh nkmam veliko oblačil. Česar ne nosim, zavržem.

Nikakor veliko ne kupim, zapravim pa kar veliko- vsake toliko nekaj pregrešno dragih oblek in jih potem nosim za v službo 5-7 let. Brez vzorcev, da se ne naveličam. Še majčke in tope kupujem tako. To pomeni 8 poslovnih oblek, 3 poslovne hlače, 3 rekelci, nekaj majčk in 3 jopice. Jopic nimam rada, ker se prehitro uničijo in niso trajnostne, čeprav so lepe. Majčke vedno s kratlimi rokavi, da so za vse letne čase.  Za prosti čas imam ene kavbojke, 1 trenirko, 1 pohodne hlače, 2 flisa in  2 športna puloverja ter majce, ki jih najstniški otroci ne nosijo več. Za poleti imam za prosti čas dve bombažni oblekici in dvoje kratke hlače. Rabim še kakšne kratke hlače, pa ne vem, kje naj kupim, ker mi nič ni všeč.

Nekaj oblek tudi dobim od prijateljc, ki se naveličajo ali so jim premajhne. Športno jakno imam staro 15 let, vetrovko od tašče, pajkice od prijateljic,  ..

Največ dela imam z nakupom spodnjega perila, nogavic in najlonk. Najlonk nosim čim manj, ker seprehitro strgajo.

Jaz nimam problema s pretiranim nakupovanjem oblačil, me pa moti, da si ne znam ustvarit svojega stila in potem si nekaj nakupim, imam to recimo 3 leta, pol pa nesem v zabojnike. Ker se še vedno ne znam oblačit. Rada bi prešla na nek višji nivo. Ampak za to moraš imeti talent. Moraš se tudi malo spremeniti kot oseba, da ti ne bo neprijetno recimo v takšnih oblačilih. Moraš jih znat nosit. To je moje mnenje.

Jaz imam bolj problem s tem, kako najti svoj stil, obleke za svoj stil in potem zares to prakticirat. Pa kakšne torbice itd.

Kupim, ko potrebujem. Takrat kupim kvalitetno.

Kak mesec ne kupim nič, kak mesec pa več, odvisno koliko potrebujem.

Kar se hrane tiče, se mi pa zdi, da statistike o zavrženi hrani zvišajo trgovine, šolske kuhinje (a vi sploh veste koliko so ena šolska kosila zanič?),pa oštarije (upam, da ostanki ne gredo v ponovno uporabo).
Ne verjamem, da v gospodinjstvih na veliko stran mečejo, niti ne poznam ljudi, ki bi bili tako butasti, da ne bi znali izračunati koliko česa morajo za svoj denar kupiti.

Do neke mere je stvar talenta, do neke je pa tako kot z okusom za vino, dobro literaturo, notranji dizajn ali karkoli drugega, moraš biti nekaj časa izpostavljen lepemu in dobremu, da razviješ okus in moraš narest tudi tolk pa tolk napak, vsi sem pa tja sfalimo.

Načelno je dobra ideja kupovat bolj outfite kot posamezne kose, ali pa vsaj imeti v glavi neko idejo, kako približno želiš zgledat, saj ni spet toliko možnih “arhetipov” oblačenja, načelno ima vsak nek osnovni vajb.

Druga opcija je pa najet nekoga, glede na to, kolk denarja lahko že z enim neposrečenim kosom vržeš stran, to mogoče niti ni slaba opcija, nimajo vsi časa in interesa se z oblačili ukvarjat, še manj pa vejo, kje najbolj ugodno kupit dobra.

Redko kupim nove. Sploh ne zapravim 400€ na leto. Ko kupim, kupim kvalitetno in zdrži vsaj 5 let. Oblačila ki so poškodovana, premajhna, mi niso več všeč pa grejo na odpad ali v Humano. Največ plačam za športna oblačila in obutev, tu imam visoke kriterije, vem kaj za kaj želim. Za dnevna, službena oblačila mi je vseeno, morajo biti iz naravnih materialov. Enako velja za čevlje. Na vsaki 2 leti naredim pregled oblačil in vse kar ni več ok, brez usmiljenja roma stran. Stremim k minimalizmu in sem največkrat enako oblečena.