Nakup skupnega stanovanja, on brez denarja
Govoriš o skupnem življenju. Najprej o tem razmisli. Seveda je nakup stanovanja velika investicija, vendar ti ne smeš tega gledati samo skozi finance. Ker ne gre za neosebno investicijo temveč za tvojo odločitev, ali boš s tem moškim gradila skupno življenje. Ali je deloven, pošten, skrbi zate, je resen človek? Potem pač ne vem, zakaj ne bi šla skupaj z njim v to. Kaj pa bi si mislila, če bi bila obratna situacija, ti brez prišparanega, ampak z redno plačo, on pa z denarjem za depozit na stanovanje? A to bi bilo pa v redu? Kaj pa, če bi si on mislil: lej jo babo, jaz ji bom stanovanje kupil, ona si bo froca omislila potem me pa vrgla čez prag, pod nosom se bom obrisal za vse.
A razumeš, kaj ti hočem reči? Tako razmišljanje kaže na nezdrav odnos, na sumničenje, nespoštovanje. Jaz sem v hišo vložila več kot moj mož, nama nič ne manjka. Vsak prispeva v družini največ, kot more.
Pa da bi si mislila, da fant ki pri 35 nima nič prišparanega je ena nula???? Potem ste vsi tukaj ene nule. Nima vsak dediščine pa da starši prodajajo gozdove pa pašnike pa da ga financirajo. Nekateri si sami vse ustvarimo. In presento težko je šparati. Morda pač fant zdaj več financira v zvezi kot ona in posledično več zapravi. Morda se ona veselo vozi s skupnim avtom, za bencin pa nič ne da, pa lahko se hvali, kako živi skromno. Morda on plačuje za počitnice. Itd. Možnosti je mnogo.
Halo, no? Čakaj – prvič pri 35tih čista nula, nada, niente – a potem je denar v solati ali kaj?
Drugič – a za najem si kdaj slišala? Pa ne greš kar na nos na vrat z nekom, ki je zraven še takole cigu migu z denarjem, kupovat stanovanja?
Tretjič – ljubezen je eno, odgovornost je drugo in ko so tu otroci, ne preživijo žal samo od ljubezni. Jih je treba oblačit, hranit, šolat in to stane! Če nekdo ne zna z denarjem in očitno še sebe ne spravi čez mesec, kako bo potem z otrokom???? Pomisleki avtorice so na mestu, samo jaz s takim modelom definitivno ne bin NIČ skupnega kupovala! Ljubezen gor ali dal, kar sem jaz našparala je moje in PIKA. Pri lastništvih se vse neha in oprostite, NI PRAV, da je eden 15 let varčeval, da bi si kupil kvartir, drugi je pa 15 let luftal, vse spičil, zdaj se bo k meni vselil in bo kar solastnik. Ja pa ja de!
Četrtič – najem za eno leto, skupen. Stroški 50:50, pa da vidimo, koliko ljubezni bo še ostalo. Nikakor pa ne v nakup! Z njim ne!
Če je denar našparala pred začetkom njune zveze je potrebno to ustrezno pravno opredeliti, zato da ob morebitni delitvi premoženja ta delež stanovanja ni v skupnem premoženju. Stopi do odvetnika, ker drugače boš morala ob delitvi premoženja dokazovat, da si kupila del stanovanja s premoženjem pred zvezo, kar ni tako ugodno. Kar zdaj se zmenita, da bo to podpisal in se strinjal s tem, pa boš videla, kakšen je.
Daj še enkrat premisli kaj pišeš, no. Ja, premoženje ustvarjeno V ČASU TRAJANJA ZVEZE: Onadva pa trenutno nista v zvezi![/quote]
za izvenzakonsko skupnost ni nujno, da sta skupaj prijavljena, niti da živita na istem naslovu.
nekam kilavi temelji za skupno življenje, ampak pri 35 že tika taka[/quote]
A po tvoje je zunajzakonska zveza tud če dva “hodita skupaj” leto ali dve, živita pa vsak na svojem koncu? Tole glih ne bo štimalo. Zunajzakonska zveza je po zakonu “dalj časa trajajoča življenjska skupnost…”, se pravi, da partnerja živita skupaj. Ni pa nujno uradno imet isti naslov, se da skupno življenje seveda tudi drugače dokazat…
Jaz živim z mamo, ki ima 300€ penzije tako, da sem od malega vajena varčno živeti. Nisem varčevala tako, da bi mi mama dajala denar, da ne bo pomote. Res pa je, da mi ni treba plačevati najemnine in je to naravnost super, ker lahko dam vsak mesec nekaj na stran.
On je pa vajen bolj razkošno živeti, ker je iz bolje situirane družine. Sicer pa dobrih 900€ ni taka plača, da bi človek res razkošno živel. Porabi zase, svoje hobije.
Ko kam greva pa si deliva stroške. Recimo dopust vsak pol plača. Če greva pa na pijačo pa enkrat en, drugič drug. Približno vsak pol.
Ja, sva razmišljala o tem, da bi najprej kako leto šla v najem. Ravno zaradi tega, da vidiva kako skupno življenje laufa. Samo nakup nepremičnine je velik projekt tako, da je treba že več kot leto prej razmišljati o tem.
AJa, otrok pa nimava in jih ne tudi ne bova imela.
Kot sem že povedala. Moja mama je razmišljala tako kot tiste, ki se zgražate na temo, da tu ni ljubezni, da gre le za deanar. Moja mama je tudi dala vse prihranke, vlgala na polno. Oče pa, z večjo plačo, zapravljal še njen denar. Isto pa, ko sta se poročila, ona imela prihranke, on nič.
Kot sem ti že napisala, če si prišparala pred vajino zvezo, daj črno na belo, zato da se ne bo vštevalo v skupno premoženje. A kljub temu: važno je, kako se razumeš s tem človekom, kajti ločevat se pa delit premoženje ni fajn – temu se je treba izognit. So what če bo on 1/4 lastnik, a boš imela denar ga izplačat, a se boš kar selila pa prodajala, to ni ravno najbolje. Zato ti je bolj pomembno razmislit o tem, a te on izpolnjuje na način, da želiš z njim živet. Včasih je fajn če je šparoven človek skupaj z malce manj šparovnim. Ker dva šparovna skupaj bi živela ob vodi in kruhu pa v vrečah oblečenaa kot kaka meniha, pa point življenja ni v šparanju. Tako kot point življenja ni v razsipanju. Treba je najti srednjo pot. Ne vem, morda je bila tvoja mama vseeno srečna, ko je vlagala v hišo, kajti nekaterim to pomeni več kot vse drugo na svetu, to je njihov hobi. Dekoriranje hiše, obnavljanje, delo na vrtu je hobi. Tako kot nekomu drugemu jadranje, seveda glej, partner naj gre z njim jadrat in naj si malo stroškov za hišo delita na pol. S tem ni nič narobe. Skratka, vse se da zmenit, če je ljubezen prava.
Ti pa tako grdo govoriš o svojem očetu. Zato imaš malce zmedene pojme tudi o svojem partnerju.
…realno opisano stanje je grdo govorenje? Po mojem imaš probleme ti, ker si se v opisu prepoznala.
Je ravno point v tem, da ko gre/ če gre ljubezen v maloro, veš koliko si dal … ne pa da bi takrat potegnil kar se da največ …[/quote]
A ti si pa sestra/odvetnica/mama/ od avtorice ali avtorica sama, ki pisari tudi pod drugimi nicki in si zmišljuje neke probleme? Nimam pojma, kako bi se prepoznala v pisanju?? Niti slučajno nisem v podobni situaciji.
Kaj pa vem. Včasih imam občutek, da sem zaradi razmer doma v preteklosti, preveč občutlijva na te denarne zadeve.
Malce sem povprašala tudi moje kolegice, jih je par samskih so nekje med 35-40, živijo pri starših. Pa tudi one nimajo nič privarčevanega. Plače pa nekako tako kot jaz. V bistvu sem ugotovila, da je kar redkost to, da imam jaz nekaj na kupu. Večina nima. Tako, da je moj partner očitno bolj normalno živel kot jaz. Jaz sem mogoče preveč stiskaško, preveč skromno živela. Tako kot sem bila vajena. Ko gledam kolegice si več privoščijo. Pridejo pa komaj skozi mesec.
Kaj pa vem. Včasih imam občutek, da sem zaradi razmer doma v preteklosti, preveč občutlijva na te denarne zadeve.
Malce sem povprašala tudi moje kolegice, jih je par samskih so nekje med 35-40, živijo pri starših. Pa tudi one nimajo nič privarčevanega. Plače pa nekako tako kot jaz. V bistvu sem ugotovila, da je kar redkost to, da imam jaz nekaj na kupu. Večina nima. Tako, da je moj partner očitno bolj normalno živel kot jaz. Jaz sem mogoče preveč stiskaško, preveč skromno živela. Tako kot sem bila vajena. Ko gledam kolegice si več privoščijo. Pridejo pa komaj skozi mesec.[/quote]
Raje misli s svojo glavo. Je že prav, da imaš privarčevano no. Pri tej starosti ne imeti nič “v rezervi” ni ok. Verjemi.
Zdaj si me pa čisto presenetila. Govoriš o tem, da oče ni nič prišparal, zapravil za hobije itd. Na koncu pa trdiš, da je denar zapil? A veš kaj, to je pa čisto nekaj drugega. Od kdaj je alkoholizem hobi? Mešaš jabolka in hruške. S pijancem ne bi šla v španovijo pa če bi imel kup denarja. Z revnim a poštenim, ki bi pač imel nek hobi, mislim resno hobi, kar normalni ljudje razumemo pod hobi, to pa ni v gostilno vsak dan, pa bi, tudi če ne bi imel veliko prišparanega.
Ti pa ne bereš dobro. Nikjer nisem napisala, da je oče vse zapravil za hobije?
Oče je vse zapravil v gostilnah.
Moj partner pa ni pijanec. S pijancem tudi jaz ne bi hotela nič imeti. Pa ni reven, plače ima toliko kot jaz.[/quote]
Ma ok res je, govorila si o fantovih hobijih pa potem v naslednjem stavku to primerjala s situacijo s tvojim očetom in materjo. Kako bi jaz vedela, da je vmes pijača?
Skratka, tega dvojega ne moreš primerjat. Do tvojega partnerja ni fer, da ga primerjaš s pijancem.
Pa kaj zdaj cefrate ubogega zapitega nikakršnega očeta.
Pravno se da stvar urediti. In prav je, da se uredi tako, kot je res. Ne vidim nobenega pametnega razloga, zakaj se ne bi.
Glede na njegovo (no, in tvojo) plačo tako ali tako ne bo mogel en sam vzeti celotnega zneska kredita in bosta morala obremeniti obe plači. Torej bo črno na belem, da kredit odplačujeta oba. Če bosta res kupila skupno stanovanje, vztrajaj, da se v pogodbo napiše, da je gotovina tvoje izključno premoženje, pridobljeno pred (zunaj)zakonsko skupnostjo.
Sem v podobni situaciji, vendar obrnjeni. Sem moški, ki imam privarčevano nekaj denarja, za flat. S punco imava podoben dohodek, v višini avtoričinega. Jaz živim skromno, seveda si privoščim tudi luksuz, vendar pri plači odštejem določeno višino zneska, ki gre v “pujseka”. na drugi strani moja draga zapravi vse kar ima. Zapravi za kavice, pa sladkarije, pa kup raznih hobijev itd….na koncu ena velika ničla na računu. Jaz imam za polovico fleta, ona nima nič. Trajalo bo še nekaj let, da sam privačujem, ona pa kot da nima volje, da bi vsaj 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prispevala zraven. Mogoče kdo misli, da je naloga deca, da kupi svoji dragi flat, vendar v današnjih časih tudi to ni tako lahko. Vse je dosti laže, če ti partner pomaga in te podpira, kot da se sam mučiš z takšno investicijo, kot je nakup stanovanja. Ne glede na spol.
Če greva v podnajem, avtomatsko gre moj denar, ki ga vsaki mesec dajem na stran za najemnino, kar pomeni, da ne bova nikoli nič kupila.
Rešitev je, da si avtorica teme sama kupi svoj flat, tega deca pa brcneš v rit!
???
zelo neodgovorno in neodraslo razmišljanje. Pa še hvališ se s tem.
Avtorici: polovica stanovanja je že tvoja, kredit ki bo, si pa delita. iN je temu ustrezno tvoje lastništvo večje. Če že na vsak način želita pod skupno streho, brez “probe”?[/quote]
Ja, imaš prav, bolje ostati samski, ker bognedaj, da bi kdo živel od tvojega denarja. Hecno, če bi bila spola obrnjena, se noben moški tega ne bi spraševal. No, moderni mogoče že. Kaj je že to enakopravnost? Kar je moje, moje? Veš, denar te ne greje ponoči. Jaz se lahko kadarkoli preživim sama in tudi če bi se mi zgodilo najhujše, mi ne bi nč manjkalo. Vas je pa sama preračunljivost. Meni denar nič ne pomeni, če ga nimam s kom delit.
???
zelo neodgovorno in neodraslo razmišljanje. Pa še hvališ se s tem.
Avtorici: polovica stanovanja je že tvoja, kredit ki bo, si pa delita. iN je temu ustrezno tvoje lastništvo večje. Če že na vsak način želita pod skupno streho, brez “probe”?[/quote]
Ja, imaš prav, bolje ostati samski, ker bognedaj, da bi kdo živel od tvojega denarja. Hecno, če bi bila spola obrnjena, se noben moški tega ne bi spraševal. No, moderni mogoče že. Kaj je že to enakopravnost? Kar je moje, moje? Veš, denar te ne greje ponoči. Jaz se lahko kadarkoli preživim sama in tudi če bi se mi zgodilo najhujše, mi ne bi nč manjkalo. Vas je pa sama preračunljivost. Meni denar nič ne pomeni, če ga nimam s kom delit.[/quote]
Z veseljem ti pošiljam številko svojega transakcijskega računa:
02010-280827457240
Že vnaprej hvala: