Po zame hudem čustvenem dogodku, so se mi začeli pojavljati napadi panike. Tisti moment imam občutek, da ne morem dihat in mi bo počilo srce. Postane me zelo strah. Samega življenja. Občutek je, da ne morem več živeti. Ko napad mine je malo bolje, a strah je v meni še vedno prisoten. Iz dneva v dan tako živim in vem, da mi je zelo padla kvaliteta življenja, ker sem kot paralizirana.

Če je šel kdo čez to, kako ste si pomagali, koliko časa je trajalo?

Nekaj mesecev, da je bilo relativno dobro več kot 1 leto. Problem so bili prostori z več ljudmi, kino, gledališče, nakupovalni centri. Še dolgo po tem sem se usedel blizu izhoda, če bi se kaj zgodilo.

Najslabše je, da se zapreš med 4 stene. Pojdi v naravo, šport, da se prepotiš…

Prva zadeva, ko se začne napad je, da si rečeš, da ne boš umrla, da ni srčni napad, se skušaš umiriti…

Meni je tek pomagal. Pa postavi prioritete v življenju malo drugače. Verjamem, da ti bo uspelo.

Postane bolje po nekaj mesecih ja. Ko veš s čem imaš opravka je lažje

Ko dobiš napad uporabi tehniko dihanja skozi slamico. Ne smeš globoko dihati. To se pospeši hiperventilacijo. Drgač pa antidepresivi.

Prvič sem mislila, da umiram, da imam srčni napad sredi noči. Potem sem preostanek noči googlala..v vseh jezikih, ki jih znam in sem naletela na en forum kjer je nekdo povedal, da moraš prevzeti kontrolo in se ne smeš bat. Potem sem si predstavljala, da je to duhec iz Sapramiške, ki ima to časovno omejeno službo da pride, razgraja in straši. Bila sem pripravljena. Še 2x je poskušal..pričala sem ga povsem hladna, z notranjim dialogom sem mu rekla, če zna še kaj drugega, ker to sem že vse videla in doživela in me ne impresionira in straši ter da je čisto bz neka cenena dramaturgija ker slej kot prej gre stran in nima nobenega smisla. 3tič je bilo zadnjič. Vedno je “uletel” sredi noči. Kdo je kapitan vaše barke? Upam, da vi! Če še niste pa čimprej prevzamite krmilo, da vas bo vaša barka vozila tja kamor vi želite! Srečno!

če so napadi vzdržni malo potrpi. Če pa ne moreš preživet čimprej na AD, ki ti bodo psiho malce umirilo, da do tega ne pride.

Zaradi enega travmatičnega zdravstvenega pregleda (strah pred in med pregledom)  imam zdaj že 14 dni napade panike. Ne morem verjeti, da lahko to pusti take posledice?

Tisti trenutek se spomni, da bo 101 simptom ob paničnem napadu, zaradi katerih pa se zares ne bo zares nič hudega zgodilo.

Sama tega še nisem doživela, poznam pa kar nekaj ljudi, ki imajo to izkušnjo. Tako da nisi sama, pogosto je in da se obvladat. Dobila si že nekaj dobrih nasvetov, kaj od tega bo sigurno delovalo pri tebi, samo ne se zapirat pred svetom. Vse dobro, premagala boš to.

Poleg antidepresivov so tudi anksiolitiki. Lyrica je eden od anksiolitikov, čeprav je v osnovi bolj za zdravljenje nevropatij in epilepsije. Nekaterim zelo pomaga, a kaj ko redi, da ne moreš verjeti kaj nastane iz tebe.

Kot so ti že svetovali prej poskusi s samozdravljenjem ali psihoterapijo brez zdravil, če ne bo šlo pa res po AD in/ali  anksiolitike. Predvsem pa potrpljenje, nič ne gre takoj.

Obnašali so se isto, kot do ljudi leta 45.

Ker mi nič ni pomagalo sem se zatekla k alkoholu. Samo to mi je pomagalo…..

Žal.

Alkohol je naravni antidepresiv.

Umirjaj vagusni živec.

In kateri zdravniški pregled je pri tebi sprožil napade panike?

Res me zanima.

Ponavadi je zobozdravnik.

Mogoče koloskopija? Ta je enim  težka.

Pri hudi čustveni travmi je meni pomagala 1/4 Xanaxa (0,25). Se je ponavljalo, samo vedno bolj redko.

Letos se mi še ni pojavil. Sem jih pa kar veliko doživela v zadnjih treh letih. Psihoterapija in predihavanje. Meni med napadom pomaga molitev (ne hodim v cerkev), da zamotim um.

Probi se zaposlit z cim prakticnim, umsko napornim, tako da preprsto nims casa panicarit.

Nič ni pomagalo, nobeno dihanje, nobena meditacija, nobeno delo, nobena družba, noben šport – ta še najmanj, oziroma je bilo potem še slabše, saj šport pospeši dihanje in srčni utrip, kar lahko telo narobe razume kot napad panike in se le ta zares sproži. Ja, žal se tudi to pri nekaterih zgodi in jaz sem padla prav med te nesrečneže. In tako je bilo več let.

Rešitev? Ko en mesec nisem šla iz hiše zaradi vse hujših in pogostejših napadov, sem se sprijaznila z AD in sama sebe preklela, zakaj sem tako dolgo čakala, saj sem bila po treh tednih jemanja dooooooosti bolje in sploh sposobna normalno razmišljati in presojati. In šele ko sem prišla z njihovo pomočjo malo k sebi, sem bila sposobna pogovorne psihoterapije, kjer sem z ugotavljanjem vzroka, ter učenjem obvladovanja napadov, ter novega načina razmišljanja rešila težavo in po letu in pol tudi opustila AD. Zdaj sem že skoraj 20 let ok in brez težav. In ne, nisem imela nobenega občutka otopelosti in podobnih neumnosti ob jemanju in ne, nobenih težav in neželenih učinkov pri opuščanju. Tako da ne odlašaj, ne cincaj, ne oziraj se na predsodke in si poišči ustrezno strokovno pomoč.

In zakaj skrivaš  kateri zdravniški pregled ti ke sprožil  napade  panike??

Meni je pomagalo, da sem začela odgovorno ravnati z denarjem. Pri sebi opažam razliko, ko nisem imela 0 denarja in sedaj, ko imam vsaj nekaj malega. Ko se ti znesek viša, si bolj pomirjen. Prej sem bila depresivna, tudi panični napad sem imela ene 2x, 3x. Tako da denar pa zdravje. Zdrava prehrana, veliko vode, sprehodi v bližnje hribe, spanec 8 ur, …

Jaz pa dvema osebama priželim dosmrtne napade panike. Vsak dan. Zato, ker sta se neizmerno grdo obnašali do mene in meni povzročili hudo travmo (ker nisem vedela, zakaj sta taki grozildi do mene; tega še sedaj ne vem) in mi skušali uničiti življenje. Jaz sem se pobrala, njima želim, da se ne in da plačata za svojo zlobo.