pa dobro no, saj se ne uči za vseh 16 predmetov vsak dan. Sploh pa a se za vse predmete uči? Tudi za telovadbo,?
Moja punca je 9/9, kar pomeni, da ima 16 predmetov. Kot izbirni predmet ima drugi tuji jezik, ki ga je kar dve uri na teden.
Vsak dan naredi nalogo, s tem bolj kot ne tudi utrdi kar so v šoli tisti dan predelali.
Malo več ponavlja pred testi, oz. sedaj ponavadi pred testi pomaga sošolkam, ki imajo težave pri tistem predmetu – tako, da kakšnega ekstra učenja ni. Ocene? Večinoma petice.
Je pa res odvisno od otroka. In od tega koliko pri pouku sledi učiteljevi razlagi.

Manjša ima manj predmetov in manj lepe ocene.
Torej število predmetov ne vpliva na ocene.

k.

Ma kakšnih 16 predmetov, vas prosim! Moji trije so vsi osnovnošolci, za šolo pa ne delajo več kot 15 min dnevno. Pred kontrolkami se učijo točno pol ure, pa še to se jim zdi dosti (razen hčere v 4. razredu, ki se sploh ne uči). Vsi so odličnjaki, pa ne morem reči, da so neki geniji.

Če se otrok vsak dan uči dve uri in več v OŠ, je to zato ker starši glede na njegove sposobnosti preveč pričakujejo (ali pa sam od sebe). Eni so bolj, drugi manj sposobni in podpovprečno sposoben otrok pač ne more biti odličnjak, pa če se pifla cele popoldneve.

16 predmetov, ja, od tega dva izbirna, ki sta ponavadi ocenjena na podlagi raznih plakatov ipd., športna vzgoja, gospodinjstvo, tehnika … kjer moraš samo malo pomigat med poukom, pa imaš odlično in potem še 5 ali 6 osnovnih predmetov, kjer je treba malo več delati, ampak če delaš sproti in poslušaš med poukom, ti ni treba dosti. Po moje so otroci premalo in ne preveč obremenjeni. Moj srednji sin trenira vsak dan (pa nisem hotela, da bi imel status športnika, ki ga imajo danes že skoraj vsi v razredu, in ga tudi nima), pa mu ostane še dovolj prostega časa kljub delu za šolo (ki je minimalno). Če pa imate slučajno otroka, ki se res cele dneve uči, se vprašajte raje ali ne pričakujete od njega preveč.

“Šole producirajo funkcionalno nepismene otroke in otroke nesposobne logičnega razmišljanja in to ne glede na to, da so nenapovedano vprašani. “

Ja, in ne glede na to, da so nekateri tudi napovedano vprašani. Ker napovedano spraševanje nima s tem nič. Odgovorov na to, zakaj je znanje vedno slabše, je pa najbrž več. Zame je glavni odgovor točno ta, da se je znanje popolnoma razvrednotilo in da je pomembna ocena, ne pa kaj za njo stoji. To pa zato, ker je splošno vzdušje v naši državi tako, da je nepomembno koliko kdo zna, ampak je važno, kako se znajde in kakšen papir ima v roki. Prodajalci megle so pri nas najbolje plačani ljudje. Po moje so bili napovedano vprašani, na izpitih plonkali, vse so dobili na pladnju, samo da se jim ni bilo treba preveč mučiti in truditi. In zdaj to isto zahtevajo za svoje otroke. Ko se bodo zbudili, bo pa itak prepozno.

Pa da ne bi preveč zabluzila, ker nima smisla. Posebej pri tebi.

Mari saj se ne rabi učit sproti, kot sem že zapisala in še enkrat povdarjam: sproti ne pomeni da se vsak dan pifla za vse predmete, ampak da posluša pri pouku, da ve kaj morajo naslednji dan prinest v šolo, da dela domače naloge, da si zna splanirat čas kdaj kako (kar je lahko v pomoč v oš tuid mama ali oče), da sodeluje pri pouku. Tista sproti se učit pa je itak za lase privlečena in jo odrasli govorijo ker pač hočejo nekaj pametnega povedat in nima nič skupnega z delovnimi in učnimi navadami!!

Časi takšni ali drugačni, sama sem hodila v srednjo šolo v starih časih pa je bilo napovedano spraševanje in nič drugega, šola je bila užitek in ne mora.

Med nami ena realna mama!!! bravo!!!

***Edini učinek, ki se ga pričakuje, je pač znanje. Zgleda, da nenapovedano spraševanju k temu bistveno ne pripomore. Pa ne ugibam, to vem na podlagi rezultatov testov, ki jih izvajajo v EU in kjer se že nekaj let zapored uvrščamo na nezavidljiva mesta nekje na koncu razpredelnice.***

Prav si ugotovila, da raven znanja pada. Pada pa med drugim tudi zaradi napovedanega spraševanja, ki se, kot vidiš, še vedno v večini dogaja. Ko je bila naša generacija v OŠ in smo imeli nenapovedano spraševanje, so bili rezultati veliko boljši. Sedaj bi pa vsi najboljše ocene z nič ali minimalno napora, učenjem tik pred spraševanjem ali kontrolko, znanje samo pa itak ni več vrednota. Malo nazaj me je presenetila debata, koliko učencev je sedaj odličnih v OŠ. Če se ne motim, je neka mamica omenila, da v nekem razredu samo trije niso odličnjaki. Zanimivo, ne? Na testih, ki si jih omenila, smo pa na koncu.

S komentarjem 32# se pa popolnoma strinjam, kar se obremenjenosti otrok tiče.

Nisem brala vseh postov. Menim, da ce otrok sledi razlagi pri pouku in potem sam doma dela domace naloge (s tem tudi obnovi snov) za nenapovedano sprasevanje ze osvoji toliko snovi, da lahko dobi solidno oceno.
Predvidevam pa, da je kriza, ce si otrok zeli naprej na doloceno srednjo solo in je vpis odvisen od tock, ki jih dobi pri predmetu (se pravi tudi od ocene, ki jo lahko dobi pri nenapovedanem sprasevanju).
Jaz sem bila vedno pravdobra, pa se v OS nikoli nisem ucila, le naloge sem delala sproti.
Izgovor, da imajo otroci v 7. razredu 15 predmetov za ucenje mi je pa malo mimo; a se morajo po ta novem za likovno vzgojo, telovadbo ali pa tehnicni pouk sedaj ucit … a niso to predmeti, kjer je poudarek na drugih znanjih in spretnosti kot ucenju.

Sploh se pa spomnite kako je bilo, ko ste bili se sami v soli. Verjetno ste/smo dobro vedeli, da smo si, s svojo lenobo in slabimi delovnimi/ucnimi navadami, sami krivi za slabe ocene.
Ce mi je slucajno ze kaj zagustilo (npr. pri biologiji sem imela probleme pri anatomiji), mi je pomagalo, da sem se ucila tako, da me je kdo spraseval.

Preden se usuje cel kup pripomb naj se povem, da trenutno se nimam otrok v OS in ne vem kaksno je dejansko stanje. Zgoraj napisano je le moje mnenje.

Hm, še nekaj- npr. gimnazija Bežigrad ima že kar nekaj časa vse napovedano- pa poglejte rezultate.

So NAJBOLJŠI (Gimnazija Bežigrad) v Sloveniji!!!

A vam to že kaj pove?!

Večina gimnazij ima že nekaj časa vse napovedano. In rezultati so, da je vedno več nezadostnih ocen pri kontrolnih nalogah in da kar naprej ponavljajo.

Kot je že zgoraj napisala ena, če imajo otroci dobre delovne navade in so vsaj povprečno bistri ter delajo sproti, je čisto vseeno če imajo napovedano ali nenapovedano spraševanje. Če pa to niso, jim bo napovedano spraševanje samo škodilo.

Zakaj pa učitelji ne potegnete kompromisa?

Npr.: Sprašuje se NAPOVEDANO, s tem lahko učenca vprašaš tudi nekaj več podrobnosti o snovi, NENAPOVEDANO pa bi imel čast priti pred tablo vsak, ki ne bi znal ponoviti zadnjega slišanega stavka (na katedru). S tem bi učenci tudi “nehote” obnavljali snov, v glavi osveščali podrobnosti in se hkrati zavedali, da jih ob nepozornosti lahko doleti kaj neljubega. Mogoče bi s tem povečali individualno odgovornost, učenci bi pa vseeno hodili v šolo sproščeni. In ker “stara generacija” tako rada poudarja, kako smo bili za časa “nenapovedanega spraševanja” manj razvajeni, bi predlagala, da preveri statistiko psihosomatskih motenj za “tiste čase”.

Pri vsem šolskem sistemu me pa najbolj skrbi tista stara dobra učiteljska praksa (sploh v SŠI), ko celo uro kot kreten pišeš v zvezek, razmišljati o snovi nimaš časa, saj te bolj skrbi, če boš za sabo sploh lahko bral, ura je pa dolgočasna in popolnoma brez domišljije. In na vrsti je seveda spricanje!
To je bila žal moja izkušnja iz Bežigrajske gimnazije, pohvalim lahko le nekaj učiteljev: slovenščine (+ostali jeziki), geografije, (delno) kemije in računalništva ter umetnostne zgodovine.

LP

Ma daj no, zdaj bo pa napovedano spraševanje razlog za to, da so “najboljši v Sloveniji”. Najboljši so, ker se tja vpisujejo res najboljši učenci iz Ljubljane in predvsem tisti, ki radi in dobro delajo. Kakšen lenuh, pa čeprav z dobrim spričevalom, se bo raje vpisal kam drugam. In rezultat bi bil isti, če bi na tej gimnaziji imeli nenapovedano spraševanje, ker ne igra vloge. Poznam drugo gimnazijo v Sloveniji, kjer je tudi napovedano spraševanje že dolgo časa stalnica, pa so dijaki po znanju nekje na repu v Sloveniji.

Je bila tudi že v časih nenapovedanega spraševanja. 😉

Imaš določeno srečo, kaj ve, mogoče si tako uspešna ali pa stoji za tem ravnateljica. Karkoli, v glavnem, ko sem jaz imela napovedano in to ne neki kao elitni gimnaziji(malo morgen) , so to otroci tako zlorabljali, so špricali, bili ,bolni,, skratka – ni jih bilo v šolo. Katerega naj potem vprašam. Ja, sesulo se je, ker se učenci niso držali dogovora.

Samo v razmislek: psihosomatske motnje se v zadnjem času samo še povečujejo. Ker stiska otroka ni odvisna od realnega stanja, ampak od tega, kako posameznik uspe obvladovati svoje frustracije. In ker se v zadnjem času vedno manj otrok uspe znajti v situacijah, ki so zanje stresne, je takih motenj žal vedno več. Namesto da bi starši otroke učili, kako se soočiti s frustracijo, jim jemljejo možnost, da bi to počeli in jih skušajo na vsakem koraku zaščititi pred njo. Tako so otroci čisto nepripravljeni na možne resnične ali namišljene krivice, na stres, ki ga doživijo, ko jih drugi ne obravnavajo tako kot domači, ter na stres, ki so mu izpostavljeni vsakodnevno, ko lahko pridejo pred tablo odgovarjati za oceno. Ne dvomim, da ima lahko otrok, ki ve, da bo vprašan, večje težave kot tisti, ki tega ne ve.

In nikakor ni čudno, da so se nekoč otroci lažje spopadali s šolskimi težavami, pa čeprav je bila šola veliko bolj represivna kot danes, ko učitelj pravzaprav ne sme niti izreči kakšne ostre besede. Če pa jo že izreče, temu sledi stiska ter psihosomatske motnje.

“Ko je bila naša generacija v OŠ in smo imeli nenapovedano spraševanje, so bili rezultati veliko boljši”

Za vašo generacijo ne vem, vem pa za našo. Ko sem bila jaz v OŠ se primerjalnih testov bodisi ni delalo, bodisi niso bili rezulati obelodanjeni javnosti, če pa so slučajno bili, smo bili pa itak najboljši. Glede na takratno politično situacijo predvidevam, da smo se najrajš primerjali s Kitajci ali Rusi če ne kar z srednje afriškimi republikami ali pa kakšno public school v kakšen amriškem črnskem getu.

Ja, glede na uspešnost na fakultetah je pa odstotek uspešnih podoben kot z drugih sr. šol. Ker je uspešnost v končni fazi odvisna od dijaka.

Za razliko od vseh ostalih trdim, da tudi nenapovedano spraševanje na znanje nima vpliva.

Če enim povzroča glavobole napovedano spraševanje, kar je edini argument v prid nenapovedanemu spraševanju vreden razmisleka, drugim pač nenapovedano, kar je meni bistveno lažje razumljivo. Po mojem bi bilo treba pač posvetiti nekaj pozornosti onim prvim.

Po mojem se znanje ceni, problem je, da bodo tisti s slabšimi ocenami imeli manj priložnosti in slabše možnosti, da ga bi v izkazovali.

Prodajalec megle postaneš iz različnih razlogov, še najmanj se mi zdi verjeten in pogost razlog, ki si ga ti navedla. Od nečesa je pač treba živet.

***Glede na takratno politično situacijo predvidevam, da smo se najrajš primerjali s Kitajci ali Rusi če ne kar z srednje afriškimi republikami ali pa kakšno public school v kakšen amriškem črnskem getu.***

🙂 Očitno sva kar nekaj let narazen.

Težko je govoriti kaj je bolje v sistemu, v katerem več kot očitno zelo močno škripa. Učitelji bi se morali predvsem zamisliti kaj delajo narobe, da je znanje naših otrok v primerjavi z Evropo tako porazno. In tudi sami starši bi morali dati večji poudarek temu, saj si verjetno vsi želimo, da bodo naši otroci od šole tudi kaj koristnega odnesli, ne pa da je to zgolj borba za ocene.
Napovedano spraševanje z delovnimi navadami nima kaj dosti veze. Te se dobijo, kot je bilo že lepo povedano, z opravljanjem sprotnih nalog. In sploh menim, da bi morali učenci v višjih razredih osnovne šole že imeti privzgojene delovne navade. Namreč ravno tistim genijem, ki se jim ni treba nič učiti, lahko zaškripa kasneje, predvsem na fakulteti, kjer se prvič res učiš. Mene je delovnih navad naučila mama in to v prvih letih osnovne šole ali pa še prej.
Poleg tega zagovornikom sprotnega učenja polagam na srce-danes se povsod vse dela kampanjsko. Vse je treba narediti že včeraj, vsi te bombardirajo, vse je treba narediti v najkrajšem možnem času, torej ti kampanjsko učenje danes veliko bolj koristi.

Ja je razlika in to velika