Narečja
Ta narečja so res zanimiva. Jz rečmo živim v Logatcu, moj oče je živu u Idriji, medtem ko so njegovi starši primorci, moja mati je iz Rovt in njen oče iz Dolenjske. Čuda ene govorice slišiš k greš tkle okol k žlaht na obisk.
Par domačih:
kalcete = nogavice
štorija = zgodba
jejnati = nehati
soudi = denar
nono/nona = dedi/babi
gvišnu = sigurno
grapa = šnops
takvin = denarnica za kovančke
pertofolija = denarnica
šolni = čevlji
putana = kurba
bičikleta = kolo
paninčk = sendvič
šutast = neumen, zabit
štroncl = zabit človek
manera = olika
oštjer = kelnar
glaž = kozarec
No, jaz imam pa korenine v Šavriniji. Ja, Bistr(i)čani se imajo za Primorce in ne Notranjce. Pa še na grbu (avtomobili) imajo oznako KP in ne PO.
Vsa narečja so nekaj posebnega, edinstvena… Me pa moti, da ljudje kar hočejo ali hočemo nekako zatreti ta narečja, da nas je v družbi nekako sram govoriti ali “šrajati” po naše. :))
Od vseh narečij mi je nekako najbolj nerazumljivo rezljansko in idrijsko.
Brežiško:
pominati se – pogovarjati se
veni (široki e) – zunaj
ob šterih (široki e) – ob štirih
Ptem so pa še “v”-ji, ki se izgovarjajo kot “f”-ji (ftork – v torek, fala – hvala), “a”-ji pa rahlo vlečejo na “o”-je.
Sicer so mi pa všeč skoraj vsi dialekti, razen gorenjskega in ljubljanskega. Odkar študiram v Ljubljani, je najlepše slišati pristnega Brežičana, ki pozdravi z: “Bok!” 🙂
No naj komentiram malo kaj je Primorsko narečje in Notranjsko Narečje ter področja, ki jih omenjate.
Ilirska Bistrica kot tudi Postojna in Pivka spadajo pod Primorsko, kar je nesporno. Moramo pa ločit narečje oz govor od pripadnosti. Dam nekaj primerov. Tudi v Vipavski dolini imamo dva govora in sicer Spodnje Vipavska dolina ima Kraški govor, Zgornje Vipavska dolina (Wajdowsko) pa notranjsko narečje, tako kot imajo tudi Postonjčani in Pivčani ter Bistričani. Poleg tega pa spada Notranjsko narečje pod Primorsko narečno skupino. Ravno tako so Idričani Primorci ma govorijo Rovtarsko narečje, kot ga govorijo od Tolmina vse do Škofje Loke.
– Na svetu obstajajo samo trije kraji ki se začnejo na W: In to so Wašinghton, Wtlca (Otlica), Wajdušna (ajdovščina).
– Kdo ve kaj je nad Idrijo: Ablak (oblak)
– Kdo ve kaj je pred idrijo in za Idrijo awink (ovinek)
ŠE en par Kraških oz Spodnje vipavskih izrazov:
wada:voda
plata oz gardela: žar
kapac: ne zmožen nekaj naredit
štardon: konec njive
wčke:oči
štemat: imeti rad, itd
žbatafur: prizidek z kurilnico. v starih kmeckih bajtah
galtre:
gank: lesen balkon
gasa: uličica
štirna:
kaluna: Kamnit portal z lesenimi vrati, ko se stopi na “Borjač”
žehtat: prati perilo
Lep pozdrav
čupačups ribnšku oziroma dolajnsku gavarimo ne samu u ribnc ampk tut na blokah
pa use do unca pa gor še do litije. jz najbl sovražm lublansk naglas prou ne morm ih paslušat!!!!!!
pa še nekaj ribnških oz. dolenskih besed :
taler-krožnik
aržet-žep
šulni-škornji
rajnca-pokrovka
zabotrajbc-zobotrebec
mirn-koren
aja pa zanima me še kaku na Planini gavarijo. Planina spada pod Cerknco
glede Mariborščine se ne strinjam.
1. čuj se nikoli ne uporablja na koncu povedi, kvečjemu se reče čuješ.
2. če se uporabi en nepomembnik (te) se v takšnem stavku doda še kakšen, npr. ja kaj mi te težiš ne ko s’n glih s pesom vuni, jebemti!
3. ko v stavku enkrat uporabi osebniški samostalnik nikoli ne doda še osebnega zaimka. tudi glej se običajno spremeni v ‘lej. Torej: lej si ti totega mačka kak po strehi hoi.
drugače pa fajni komentar.
štumfi – nogavice
avtrce – naramnice
ašnpehar – pepelnik
šajtrga – samokolnica
firanke – zavese
firtoh – predpasnik
špasn – čudn
štrekna – železnica
šnirovci – vezalke
pantoflni – natikači
ajmpr – vedro
štekr – vtičnica
špajs – shramba
špohert – štedilnik
ravfnkedar – dimnikar
avžnga – kmetija
štofl – zamašek
cukr – sladkor
grta – navzgor
dovta – navzdol
kišta – škatla
koroško narečje. ;D
Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica niso in nikoli niso bila del notranjske. V nobenem pogledu. Niti po geografskem, govornem, ali “političnem”, še najmanj pa po duši. Zgodovinska dejstva izpred predpreteklih let. Še v ne tako daleč nazaj pod Jugoslavijo je to območje na registrskih tablicah avtomobilov označevala kratica KP. Tudi omrežna telefonska skupina je 05, včasih ko je poštna oznaka še bila 5 številčna, je to območje spadalo pod 6000.
Najpomembnejše dejstvo, ki neizpodbitno zagovarja primorsko področje je Rapalska meja. Celotno območje je bilo za časa fašizma pod Italijo.
Ne spomnim se da bi kdajkoli kdo omenil, da je bila notranjska pod Italijo!
Panolux:
Postojna je na Notranjskem (in ne na notranjskem), Primorska se začne tam nekje proti Razdrtem. Za Pivko ne bi trdil nič, Ilirska Bistrica pa vsekakor je na Primorskem.
Zagovarjati pokrajinsko opredelitev z rapalsko (in ne Rapalsko) mejo je pa zelo kvizlinško.
Dddddddd:
kaj si že hotel povedati?
Bob važno da obvladaš malo in veliko začetnico.
Hotel sem povedati ( če nisi sam dojel v prejšnjem postu ), da to območje nikoli ni spadalo pod Notranjsko. Dandanes razni priskledniki določenih interesnih skupin na veliko želijo to področje umestiti nekam kamor ne spada ( zaradi svoje koristi ). Zakaj že je Ilirska Bistrica Primorska, Pivka in Postojna pa ne.
Predvidevam da si Bistorčan, ker edino tam se zavzemajo za tako opredelitev. Na žalost se Bistrica zaradi svoje zakompleksiranosti in nesposobnega občinskega vodstva želi z odcepitvijo oziroma “samostojno” priključitvijo koprskemu območju oddaljiti od Postojne, ki je itak dežurni krivec za vse težave na bistriškem.
Me pa zanima po kakšni logiki ( kriterijih ) si ti uvrstil postojnsko območje v Notranjsko.