Narečja
Bob, potem si sam sebi kontradiktoren. Kajti tvoja prejšnje vprašanje “Dddddddd:
kaj si že hotel povedati?” priča o tem, da ti NI vseeno. Če ti pa je, se pa naslenjič ugrizni v tipkovnico in se vzdrži komentarjev izven teme. Administratorjem pa predlagam, da oblikujejo še eno rubriko: Zaščita proti Bob-slami (meni ni vseeno pa še dežuje in imam čas se ubadati s tabo, Bob).
Se opravičujem za komentar izven teme o narečjih. Ne bom več.!
LP
Znanec trdi, da je pogovorno (vsaj na primorskem) fraza “ščene malo” zelo ljubkovalna za male živali, dojenčke, skratka prikupna majhna bitja 😉
Ker je po mojem razumevanju in po SSKJ beseda ščene za vsako živo bitje zelo žaljiva me zanima, ali ima na primorskem (Goriška brda) res popolnoma nasproten pomen *
Primorska ali Notranjska,
dialektološko (kar pomeni po skupnih značilnostih v govoru) spada vse pod Notranjsko tja do Vrtovina, kar je malo naprej od Ajdovščine. Jaz sem Ajdovka in sem bila tudi sama malo presenečena, ko sem to izvedela na predavanjih dialektologije.
Po drugih načelih se pa prištevajte kamor vam paše. 🙂
lp
Narečja so izraz samosvojosti ljudi in krajine, kjer živijo. Živela narečja!
Rad bi dodal nekaj k razpravi, do kje sega Notranjska na jugu, ker se karmensita, mama2831 in Panolux delajo strašno pametne, karmensita pa je celo zapisala: “Bistrc je pa enh stu svetlobnh let od Nwutranjske. … Taku, da malu po košni bukvi pošpjgej pa boš vidla kam ta kraj spada.”
Starši, Notranjci, so me poučili, da se je zaradi italijanske okupacije celotne slovenske Primorske in dela Notranjske (meja je tekla čez postojnske Javornike, Rakek, ob Planinskem polju itn.) tudi italijanski del Notranjske takrat štel preprosto pod Primorsko. In ko se je Primorska po 2. sv. v. priključila k domovini, so se “primorski” Notranjci nepoučeno začeli šteti med Primorce.
Zaradi gotovosti sem pokukal še v spletišče in v Arnesovem arhivu naletel na razlago, ki povzema nekatera zgodovinsko-ledinska dejstva o južni meji Notranjske; dr. Miha Čekada je obrazložil, kot sledi:
»Skoraj celotno ozemlje Slovenije je bilo v mejah K&K monarhije (Avsto-Ogrske – dodal MF), nazadnje so si na Dunaju priključili Koprsko primorje po padcu Beneške republike v začetku 19. stoletja. Od takrat naprej je ostala delitev nespremenjena, vendar se tudi od 17. stoletja naprej niso bistveno spreminjale.
Primorska se je delila na Goriško, Trst in Istro, Kranjska pa na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. To so dejansko fevdalne meje med posameznimi grofovskimi, cerkvenimi in nevemkakšnimi posestmi, ki so tekom pogodb, vojn, dedovanj dobile tako obliko. Po 1. svetovni vojni je celotna Primorska in dobra polovica Notranjske pripadla Italiji. Za potek meje se imamo res delno zahvaliti Srbu Švabiću, škarje in platno pa sta bila v rokah velikih sil.
Meja med Primorsko in Notranjsko je šla takole: Cerkno Primorska, Idrija Notranjska, Ajdovščina pol-pol (meja je šla po Hublju), Štanjel Primorska, Vipava Notranjska, Divača Primorska, Senožeče Notranjska, Jelšane Primorska, Ilirska Bistrica Notranjska.
In reka Reka? Izvira na Primorskem, pri Zabičah vstopa na Notranjsko in pri Dolnjih Vremah nazaj na Primorsko, kjer je tudi ponikne. Po Notranjskem teče več kot 80 % svojega toka.
Poudarjam, da sem navedel izključno potek zgodovinskih meja, za kaj pa se ljudje danes opredeljujejo – Primorci ali Notranjci – pa je čisto druga zadeva.«
(Enako kot dr. Miha Čekada trdi tudi zgodovinar dr. France Šušteršič.)
Skratka, če se je reka Reka, zaradi zemljepisne jasnosti, imenovala tudi Notranjska reka, teče pa južno od Ilirske Bistrice, potem se ve, kam spadajo kraji, ki ležijo severno od Notranjske reke; spadajo na Notranjsko. To je zgodovinsko-ledinsko dejstvo.
Ja, sej vidm da že en let ni noben nč napisal, ampak vseen 🙂 :
Men so všeč vsa narečja. Tok mejhno število govorcev slovenščine, pa tolk različnih narečij, se sploh ne zavedamo kašn bogastvo mamo.
najljubša so mi pa:
gorenjsko
belokranjsko
prleško
prekmursko
dolenjsko, predvsem ribnško 😀
glagol “hoteti” pa pr nm spregamo tkole:
sedanjik: čəm, čəš, če; čva, čta, čta; čmo, čte, čjo
preteklik (m/ž): sm tou/tla; sva tla/tle; smo tlə/tle