Naša preljuba slovenščina
Imam pa tudi občutek, da se ta naša slovnica spreminja iz dneva v dan.
Ob torkih zjutraj ima ga. Nataša Dolenc eno oddajo, kjer razlaga pravila in izjeme v našem jeziku.
Ne vem, kako lahko nekdo, kot je ga. Nataša Dolenc, pravi, da se Martin ne izgovarja Martin z naglaslom na prvim zlogom, ampak da se naglaša zadnji zlog.
Sicer je bilo to 11.11.2003, ampak ne morem dojeti.
Potem je še bilo, da po novem velja na Ptuj in v Ptuj. Mi smo vedno imeli Ptuj kot primer, da se uporablja na Ptuj in nikakor ne v Ptuj.
Res ne vem več, ali smo se učili prav ali ne?!
V SP je edina varianta MartIn s krativcem ali ostrivcem na I. Torej je MArtin res napačno.
Klemen, res je, da nekatere besede že stoletje v določenem narečju izgovarjamo drugače, kot pa je to v knjižnem jeziku. Štarejci npr. brez kančka pomisleka vsi rečeo pEs s strešico, vsi pa vemo, da se tukaj izgovarja polglasnik. To , da nekoga 84 let kličejo MArtin, še ne pomeni, da je to pravilno.
Na žalost … pa ne se preveč razburjati:)
Tinca
Tako hudo pa s temi imeni res ni, Klemen. Otroku pač izberi ime, ki ti je/bo všeč in ga kliči (naglašaj) kot se ti zdi prav. Ali bo MArtin, MartIn ali Mrtn, je pač odvisno od okolkja kjer bo živel in tudi od tega kako ga boš ti klical. Če bosta ti in tvoj MArtin vztrajala na MArtin ga bo z veliko verjetnostjo tudi okolica klicala tako.
Primer:
Nikoli mi ne bi prišlo na pamet, da bi priimek Peterka naglašal na prvem zlogu (zdelo se mi je povsem tuje in nenaravno) a z vztrajnim ponavljanjem in popravljanjem napačnega nagalševanjea se je Péterka popolnoma prijelo.
Glede pravil pa tole: prav je da so. Če jih ne bi bilo, bi se lahko v nedogled kregali kaj je prav.
Angleži vozijo po levi, pa zato še ne moremo reči da vozijo napačno. Imajo drugačna pravila.
Ni bilo dolgo nazaj, ko je bilo govora o naglaševanju (zjutraj, na radiu) in sicer za vasi in naj bi se izgovarjalo tako, kot se va tistem kraju pač izgovarja, s priimki je tudi enako – vsak se lahko sam odloči, kako bo njegov priimek naglašen. Pri nas na primorskem, ni niti enega AlEša, so samo Aleši, Poznam pa MArtine in MartIne.
Osebno mislim, da taka podrobnost, kot je pravilno naglaševanje imena, popolnoma zbledi ob pravi poplavi polpismenih besedil, ki jih dnevno produciramo Slovenci (sprehodite se no malo po teh forumih, samo za pokušino …), in ob govorih, izjavah ipd. ob katerih ti gredo lasje pokonci (mislim na pravilnost izražanja, pustimo zdaj vsebino). Meni, sicer znanemu dlakocepcu, se zato taka razprava zdi iskanje dlake v jajcu …
Prepogosto v jezikovnih vprašanjih (glej tudi debato okrog “zgoščenke” ipd.) zaradi dreves ne vidimo gozda (tj. katastrofalne pismenosti velike večine Slovencev).
Ravno v tem, kot je napisal Mirko, je poanta mojega pisanja.
Gospa Dolenc bi lahko vzela kaj drugega po drobnogled in ne imen oseb. Samo to sem hotel povedati. Ime je IME in pika.
A mogoče kdo ve za kakšen forum, kjer odgovarja ga. Dolenc?
Njeno oddajo poslušam vsak torek zjutraj, na poti v službo. V večini primerov izvem kaj novega, na kaj naj bom pozoren itd.
Lahko bi vzela kaj drugega pod drobnogled in ne imen.
Lep dan!
Mene so učili in tudi bolj mi gre v uho, če ga sklanjam isto kot kamen.
Se pravi:
Klemen
Klemna
Klemnu
pri Klemnu
s Klemnom.
Ampak na http://www.amebis.si/sklanjanje/ nam pa vrne:
Ednina Dvojina Množina
1. Imenovalnik Klemen Klemena Klemeni
2. Rodilnik Klemena Klemenov Klemenov
3. Dajalnik Klemenu Klemenoma Klemenom
4. Tožilnik Klemena Klemena Klemene
5. Mestnik Klemenu Klemenih Klemenih
6. Orodnik Klemenom Klemenoma Klemeni
Zopet nekaj novega?! OHHHH! Ugotavljam, da se bom preselil kar v Nemčijo, saj zgleda, da njihov jezik bolj obvladam, kot svojega materinega. 🙁
Kadar ne vem, kako se kaj naglasi, si pomagam s splošno znanimi imeni. Če rečem n.pr. Martin Krpan, mi je takoj jasno, da se naglaša i. Prijatelj mariborčan pa je seveda MArtin in me to sploh ne moti.
Enako prepričam vse, ki povedo najprej priimek in potem ime, pa mi je to težko poslušati in ne verjamejo, da se najprej pove ime. Kolikokrat so v šoli slišali pojem Ivan Cankar in kolikokrat Cankar Ivan. Potem je takoj jasno.
Povej mi, kako pa naglašaš žensko različico tega imena: MartIna ali MArtina.
Je zdaj kaj bolj razumljivo, zakaj se je nekdo (?) v Ljubljani spomnil, da je prav MartIn, ali pa te boli tudi enakopravnost spolov?
Vsekakor pa drži, da je tvoj dedek imel v veliki meri pravico do tega, da se je predstavljal kot MArtin, saj tudi sicer večina večji del uporablja narečje in prav je tako, velja tudi za “ljubljanščino”. A, če je v razredih, v katerih učiš kakšen Martin, bi ga po zakonu in pravopisu moral poklicati kot MartIna. Velja tudi za matematike.
Pzdravčki
enčič
Joj ENČI!!
Po tvojem pisanju sledi, da moram vse dijake, katerim je ime Martin, klicati MartIn.
Bejži no!!! Jaz jih bom imenov tako, kot se bodo predstavili. Pravopis gor ali dol.
Prosim lepo, daj mi povej, po katerem zakonu, pa moram imenovati tako!!
Enči, enči, med splošnim razgovor o imenu Martin vključiš tudi izjavo “pa te boli tudi enakopravnost spolov”. Ah, na tako izjavo pa kratko malo nimam komentarja.
O končno, sedaj pa razumem, zakaj je tako!
Ker mora veljati enakopravnost spolov, se morajo imena, kot so ALOJZ/ALOJZIJA, MARTIN/MARTINA, ALEŠ/ALEŠA,… naglaševati na istem zlogu??
Joj, se opravičujem vsem ženskam in še posebej enčič, ker sem napisal žensko ime na drugo mesto.
Res si nisem mogel, da nisem tega napisal!!
Ja, enakopravnost med spoloma me pa zelo boli!! Prav groza je, ker smo postali enakopravni, a ne da?! Prosim lepo, kako pa bi lahko delal v svojem poklicu, če ne bi mislil, da sta spola enakovredna??
Ha, ha, ha, ha
Malo sarkazma! :))
Verjamem, da dijake pokličeš tako, kot se predstavijo, pa tudi razumem, zakaj tako ravnaš. A tudi, če se dijak Martin predstavi kot MArtin in ga ti tako pokličeš, to še ne pomeni, da si uporabil slovnično pravilno obliko tega imena. Hočem reči, da puščaš vtis debate o tem, kaj je všečno in kaj ne in ne o tem, kaj je prav in kaj ne.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 115/2003 – prečiščeno besedilo) v 3. členu kategorično navaja jezike, ki se uporabljajo kot učni jezik v Sloveniji in najbrž ni potrebno posebej izpostavljati, v kateri socialni zvrsti se je potrebno sporazumevati z dijaki tako v spoznavnem kot v odnosnem govoru.
Pozdravčki
enčič