S partnerjem sva skupaj skoraj pet let in imava devetmesecno hcerko.Do sedaj je bilo vse vredu in sem se tocno zavedala mojih custev do njih.Par dni nazaj sem zacela razmisljati o moji prvi ljubezni in zgrabila me je panika,ko sem se zalotila,da razmisljam o drugem moskemu.Kasneje popoldan so se zaceli dvomi kaj,ce jaz se vedno ljubim tega bivsega fanta in da imam njega raje kot moja dva angelcka tukaj doma.Sprasujem se ali bi ju bila zmozna zapustiti zaradi bivsega fanta,pa sem tako zmedena in prestrasena,da sploh ne morem razlociti custev.Ze cel dan samo jocem,ker mi je zelo hudo.Kaksna mamica pa sem,da ne vem,ce je moj otrok na prvem mestu!!!GROZA.

Ali se je kateri ze to dogajalo??Prosim vas za nasvete!!!!

Ljubiti – to je dejanje, to ni stanje. In če te prav razumem, so tvoja dejanja posvečena tvojemu možu in tvojemu otročku. Pač ti je prišla na misel prva ljubezen, nič nenavadnega v situaciji, ko je življenje zelo naporno, odgovornosti imaš toliko, kolikor jih nisi imela še nikoli, gotovo te tudi mnogo stvari skrbi, seveda da se spomniš na pretekle brezskrbne čase, kdo se pa ne? Vendar to ne pomeni, da ljubiš onega prvega od davno nazaj. Pač se ti občasno malo potoži za onimi časi in brezskrbnem življenju. Ne obsojaj se zaradi tega. Poskusi si malo olajšati sedanje življenje, morda bolj vključiš pomoč tvojih ali njegovih staršev, če je možno. Ali pa najdi varstvo za par uric in si z možem vzemita kak večer bolj zase. Ali pa naj mož bo kak popoldan sam z otročkom, ti pa se dobi s kakšno prijateljico in malo poklepetajta. Če res veliko jokaš, te je morda od napora zgrabila depresija in potrebuješ strokovno pomoč – ne obsojaj se zaradi tega, poišči si jo.

Ti želim veliko uspeha.