s partnerjem in malim otrokom živimo že tretje leto v najemu, dajemo 300 eur za najemnino, plus stroške…imamo en dohodek, cca 1600 eur.
zanima me kdo je šel iz najema v nakup, vsaj nekaj malega imamo v mislih da bi imeli svoje in ne, da smo pod tujo streho.prosim za odgovore tistih, ki sami s svojimi lpačami dajejo za kredit in ne mamine sinčke in hčerkice, ki doma živijo oz.jim lpačujejo kredite.kako vam je uspelo, predvsem me zanima kako je s hipotekarnimi krediti , kake so obresti, riziko…se je kdo spustil v kredit, brez pomoči staršev..lep dan

Jaz sem taka ampak se mi zdi pomembno poudariti, da sem os svoje prve plače dalje redno varčevala. Stanovanje sem tako kupila delno iz prihrankov, delno pa iz naslova hipotekarnega kredita. Še tri leta in stanovanje bo čisto samo moje 🙂

Seveda se da. Pojdita na banko, se pozanimajta koliko hipotekarnega posojila bi dobila in na osnovi tega začnita iskat stanovanje. Tudi midva sva bila najprej v najemu, nato nakup stanovanja (jaz sem bila celo brez dohodkov takrat), potem prodaja stanovanja in zdaj sva pri hiši. Vse na hipoteki. Tako pač je. Vsaj ne izgubljaš denarja za najemnino, ampak kredit. Na koncu pa je nekaj tvojega. Če pa ti vmes zagusti (izguba dohodka ali kaj drugega), stanovanje prodaš in greš konec koncev še vedno lahko v najem. Le da boš verjetno imel nekaj prišparanega preko vlaganja v stanovanje.

Kar pogumno.

Mi2 sva šla v nakup nepremičnine samo z eno plačo (neto 1.500 eur + letno še kakšnih 2.000 eur avtorskih honorarjev / podjemnih pogodb, ki pa banke niso zanimali).

Nekaj sva imela našparanega, ostalo je hipotekarni kredit. Obroka imava cca 320 eur mesečno, stanovanje pa bova menda odplačevala do penzije. 🙁
Obresti… hja, meni se zdijo strašne: euribor + 2,05%.

kot je napisala ajda – vzemita si čas in pojdita po čimveč (!) bankah se pozanimat, v kolikšni višini bi lahko dobila posojilo (imata kaj že privarčevanega?), pod kakšnimi pogoji (obrestna mera), na koliko let, kolikšen mesečni obrok itd… mi smo dobili zelo ugodnega na Hypo banki. ko bosta imela v rokah izračune, razmislita, kaj se da za to dobit (nepremicnine.net, salomon.si – tu preglejta, kakšne nepremičnine so na trgu in za koliko denarja), izven Lj oz. večjega mesta sigurno za isti denar dobiš več kot v mestu, ampak je seveda odvisno od vašega načina življenja, kaj se vam bolj splača.

srečno in pogumno!

Preračunaj si, če se vama sploh splača. Trenutno so najemnine kar ugodne. V mojem kraju se hiše oddajajo za največ jurja na mesec, medtem ko bi kredita za nakup takšne nepremičnine zagotovo plačevala vsaj 1300 evrov na 30 let, če bi dobila hišo za res ugodno ceno. Če zdaj teh 300 evrov dajem na stran, imam po 30 letih privarčevanih cca 150.000 evrov.

Pri čemer moraš računat, da bi morala hišo v 30 letih vsaj enkrat pošteno obnoviti, da tekočega vzdrževanja niti ne omenjam.

Poudarjam, to je primerjava razkošnega najema in ugodne hiše, ker bi lahko najela tudi za kar nekaj evrov, kupila pa zlahka za krepke zneske več.

če si ljubosumna na tiste ki živijo doma, še ne pomeni da se moraš tako izražat
zakaj bi bili pa mamini sinčki in hčerkice???pri nas sta se brat in sestra odselila , jaz pa sem doma z svojo družino ker je hiša velika in bi bila največja neumnost nekje plačevat najemnino če sem lahko doma

Mislim, da nas je večina šla v hipotekarni kredit brez pomoči staršev. Pri nas je podobno, kot je pisala ena zgoraj. Mož ima plačo, jaz sem s.p. in seveda nimam prikazanega nekega enormnega dobička, prav tako pa si plačujem minimalne prispevke, torej jaz sem kreditno nesposobna. Prvo stanovanje (enosobno, 40 kvadratov, ne v Ljubljani) sva z možem kupila pred 8 leti, takrat še nisva imela otrok, vzela hipoteko (res, da na stanovanje mojih staršev, ker sva rabila denar za celotno kupnino) sicer na 20 let, ampak sva kredit po petih letih odplačala. Zdaj kupujeva večje stanovanja, spet bova za novo stanovanje vzela hipotekarni kredit v celoti, tole najino zdaj dala v najem in seveda hipoteko tudi nanj. In hvala bogu, da živimo v Mariboru, kjer so cene še normalne, ker v Ljubljani si tega ne bi mogla privoščiti, saj bi najini prihodki bili verjetno povsem enaki, kot so tukaj, cene stanovanj pa vsaj enkrat višje, če ne še več….

Seveda se da brez staršev. Jaz sem sicer začel že zgodaj varčevati za stanovanje, takoj pri prvi plači. V nekaj letih sem privarčeval dovolj, da sem potem vzel kredit s pol manjšim obrokom, kot sem prej varčeval vsak mesec.

Kredita sedaj ni več, stanovanje je v moji lasti. IMHO, najem ali lastniško stanovanje, to sploh ni vprašanje.